DL: Biorazgradljive vrečke - Kako eko so v resnici?

19.8.2019 | 12:00

Imogen Napper z biorazgradljivo vrečko

Richard Thompson

Britanske raziskave so razkrile, da lahko biološko razgradljive vrečke po treh letih pod zemljo ali morjem še vedno ostanejo tako stabilne, da prenesejo več kot dva kilograma teže.

Biološko razgradljivi umetni material – tako kot tudi običajna plastika – se najbolj razgradi, če je izpostavljen zraku in soncu. O umetnih materialih, ki so biološko razgradljivi, so iz oksoplastike ali jih je mogoče kompostirati, se pogosto govori kot o možni rešitvi za problem kopičenja plastike in odpadkov. Oksoplastika, torej plastika, ki je razgradljiva z oksidacijo, vsebuje dodatke, zaradi katerih hitreje razpade. Ker pa pri tem nastaja mikroplastika, ki jo je komaj še mogoče razgraditi, si EU prizadeva tudi takšne umetne snovi prepovedati.

ZNANSTVENIKA IZVEDLA EKSPERIMENT

Britanska znanstvenika Imogen Napper in Richard Thompson z univerze Plymouth sta želela ugotoviti, kaj se dejansko dogaja z materiali v različnih okoljih. V lokalni trgovini sta si priskrbela vrečke iz različnih vrst umetnih snovi, med njimi iz polietilena, iz katerega so najpogosteje narejene plastične vrečke. Razrezala sta jih in jih položila v mreže, ki sta jih obesila na prostem, zakopala pod zemljo ali obtežene potopila v morsko vodo. Po devetih, 18 in 27 mesecih sta pregledala vsebino. Poleg tega sta enakim okoliščinam izpostavila cele plastične vrečke.

ŠOKANTNE UGOTOVITVE

Vsi koščki umetnih snovi, vključno s polietilenom, so po najmanj 18 mesecih na prostem povsem razpadli. Umetna snov, primerna za kompostiranje, se je poleg tega po 18 mesecih povsem razgradila v morju, medtem ko jo je bilo pod zemljo mogoče zaznati tudi še po 27 mesecih. Njena nosilnost se je sicer zmanjšala za več kot 70 odstotkov. Vrečka iz umetne snovi, primerne za kompostiranje, je bila edina, ki po treh letih ni mogla več nositi nobene teže. Medtem so vrečke iz oksoplastike, biološko razgradljivega materiala in običajne plastike, ki so tri leta ležale pod morjem ali zemljo, še vedno lahko nosile 2,25 kilograma teže.

TREBA BO OBLIKOVATI STANDARDE

»Ta raziskava odpira vrsto vprašanj, kaj lahko pričakuje javnost, ko je nekaj označeno kot biološko razgradljivo,« je ob tem dejal Thompson. Izpostavil je potrebo po oblikovanju standardov za razgradljive materiale. Sklep znanstvenikov pa se glasi: »Za številne namene, za katere se uporabljajo nosilne vrečke iz umetnih materialov, je trajnost v obliki vrečke, ki se lahko pogosto uporabi, boljša alternativa razgradljivosti.«

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 30. maja 2019