DL: Žalostno, da jemo tuje meso

16.8.2019 | 14:40

Za veliko živine je treba pripraviti veliko krme. Na sliki: Janez v hlevu.

Janez Lekše

Tako pravi novi predsednik Govedorejskega društva Škocjan Janez Lekše – Približno sto članov, tudi iz šentjernejskega in šmarješkega konca – Predavanja, izobraževanja … – Vsako leto dan polja

Stanovsko povezovanje, izobraževanje in izmenjavanje izkušenj je zelo pomembno tudi v kmetijstvu, zato igra Govedorejsko društvo Škocjan, ki združuje kmete iz škocjanske, pa tudi šentjernejske in šmarješke občine – tu nimajo svojega društva, pomembno vlogo.

Potem ko je društvo vse od ustanovitve leta 1991 vodil Ivan Povšič, kar je 28 let, je letos predsednik postal Janez Lekše, mlad kmet iz Hudenj pri Škocjanu, leta 2013 mladi gospodar leta.

Pove, da društvo šteje približno sto članov, prevladujejo veliki kmetje, rejci govedi, malih kmetov skorajda ni več. Nekaj je le simpatizerjev oz. podpornikov. »Cilj naše neprofitne organizacije je povezovanje kmetov, izobraževanje na predavanjih in strokovnih ekskurzijah. Obiščemo kak sejem, izmenjujemo izkušnje in se družimo,« pove Lekše. Tako med drugim vsako leto organizirajo t. i. dan polja, predstavniki različnih podjetij predstavijo novosti na področju semen, gnojil, krmil, čistil itd. Znanja ni nikoli dovolj, stvari se spreminjajo.

Zemlja na našem koncu je v glavnem še obdelana in Lekše pove, da je razlog za to tudi precej ugoden teren. Veliki kmetje najemajo zemljo od manjših, veliko je tudi razprodajanja zemlje, a večjega zaraščanja zemljišč še ni. »Veliko malih kmetij propada, ni naslednikov, ali pa mladi tu ne vidijo perspektive. Tako se širijo večje kmetije, zemlje za najem ni težko dobiti. Je pa prav, da so spremenili kriterije in zdaj kmetijsko subvencijo dobiva tisti, ki zemljo obdeluje, ne pa lastnik,« pripoveduje predsednik govedorejskega društva. Društvo, ki ga financira le matična škocjanska občina, ne pa šmarješka in šentjernejska, od koder tudi prihajajo njihovi člani – kar ni prav – bo v kratkem imelo tudi svojo Facebookovo stran. Obveščenost bo tako boljša.

Problem, na katerega kmetje vedno opozarjajo, so cene njihovih pridelkov. Cene mleka in mesa padajo, stroški so vse večji: od elektrike, vode, semen, nafte, veterinarskih storitev do vlaganj v posodabljanje kmetijske mehanizacije, gradnjo hlevov itd. »Meso se v trgovini draži, kmet pa o tem ne ve ničesar. Isto velja za mleko in še kaj. Tako ne gre,« razmišlja Lekše in opozarja na problem slabe samooskrbe Slovenije. »Ali ni žalostno, da jemo tuje meso, ogromno slovensko pridelanega mesa pa gre v izvoz?! Miselnost ljudi, da jej lokalno in bolj zdravo, se sicer spreminja, a počasi, vse je povezano tudi z malo višjimi cenami,« meni.

Sam je mladi naslednik govedorejske kmetije, na kateri dela vsa širša družina. V hlevu imajo približno 30 glav bikov, zemlje imajo dovolj tudi za več živine, a pri načrtih je treba biti premišljen in previden. Lekšetovi razmišljajo o povečavi hleva, a najprej bo prišla na vrsto strojna lopa. No, vsaj za naslednike se ni treba bati, saj ima Janez že tri otroke.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 6. junija 2019

Besedilo in fotografiji: L. Markelj