DL: Prost dostop v gozd - Obiska se ne da ustaviti, uvesti red!

14.8.2019 | 14:40

Roman Zaletelj pred novo urejenim postajališčem za avtodome in hišicami za glamping.

Roman Zaletelj pred novo urejenim postajališčem za avtodome in hišicami za glamping.

Gozdarska koča postaja vstopna informacijska točka, od koder bodo  obiskovalci lahko odšli proti vrhu Gorjancev ali proti Dolenjskim  Toplicam.

Gozdarska koča postaja vstopna informacijska točka, od koder bodo obiskovalci lahko odšli proti vrhu Gorjancev ali proti Dolenjskim Toplicam.

Gozd ni le les, tu se srečujejo številni interesi (lovstvo, pohodništvo,  konjeništvo, kolesarjenje, nabiranje plodov, varstvo narave in še kaj),  ki jih je treba usklajevati.

Gozd ni le les, tu se srečujejo številni interesi (lovstvo, pohodništvo, konjeništvo, kolesarjenje, nabiranje plodov, varstvo narave in še kaj), ki jih je treba usklajevati.

Lastniki gozdov imajo vsako leto od gozda 140 milijonov evrov koristi, vsa družba še več kot enkrat toliko – Samo na Trdinovem vrhu se vsako leto zvrsti 100.000 obiskovalcev – Podjetje LGG, ki upravlja osrednji del gozdov na Gorjancih, se zavzema za sobivanje in gozdni bonton za vse uporabnike gozda

Lastniki gozdov imajo od tega naravnega bogastva vsako leto za 140 milijonov evrov koristi, če vključimo še vse ekološke in socialne funkcije gozdov, se skupno koristi nabere kar za 300 milijonov evrov na leto. To je ob letošnjem tednu gozdov dejal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.

Ker je bilo geslo letošnjega tedna gozdov »Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi«, je Roman Zaletelj, inženir lovstva in gozdarstva, ki dela v gozdarstvu že 32 let, gotovo več kot primeren sogovornik. Pred leti je delal na območju Gorjancev kot revirni gozdar, od leta 2008 pa v okviru podjetja LGG upravlja gozdno posestvo Gorjanci Hren, ki obsega približno tisoč hektarjev gozda na osrednjem delu Gorjancev.

Posestvo je v večinski lasti štirih sester, potomk družine Hren, saj jim ga je država vrnila v postopku denacionalizacije. Ko so Zaletelja prosile za sodelovanje, je sprejel izziv. »Takrat so po slovenskih gozdovih začeli grdo gospodariti kvazi lesni trgovci, jaz pa sem želel v gozdu stroko. Ustanovili smo gozdarsko družbo za upravljanje Lovstvo, gozdarstvo, Gorjanci (LGG), v katerega so lastnice vložile gozdove, jaz pa svoje znanje, ljudi in tehniko,« razloži. Takrat so računali, da se bodo lahko ukvarjali tudi z lovstvom kot gospodarsko dejavnostjo, a se ta pričakovanja še niso izpolnila.

OMEJITVE SO, PREDNOSTI NI

Na posesti je 80 odst. listnatih gozdov, a kot opozarja Zaletelj, je evropski trg trenutno zaradi sanitarnih sečenj prepoln lesa, zato ne delajo s polno zmogljivostjo. Poudarja, da danes sekajo tisto, kar so gozdarji pripravili pred stotimi leti. Podjetje LGG ima za nedoločen čas zaposlenih sedem ljudi, občasno najame tudi kooperante. Pri delu zagotavlja ne samo varnost za zaposlene, ampak tudi za okolje, poleg tega še sledljivost lesa po standardih FSC, ki veljajo za živalski in rastlinski svet. Držijo se tudi režima za območje Natura 2000, v katerega so vstopili prostovoljno, vendar Zaletelj poudarja, da ni prav, da jim prinaša samo omejitve in nobenih prednosti.

Posestvo je pristopilo tudi k projektu za ohranitev avtohtonih vrst travinja in uredilo nekaj hektarjev košenic za te namene. Dobro sodeluje s tremi lovskimi družinami, zagotavlja habitate za zaščitene živali na območju, v lasti ima 24 ha pragozda, upravlja gozdno učno pot in ohranja kulturno dediščino. Med drugim je pomagalo obnoviti cerkev sv. Jere na Trdinovem vrhu, obnoviti namerava še del nekdanje ozkotirne železnice za prevoz lesa.

GOZDNE CESTE ZGODBA ZASE

»Odlično sodelujemo z zavodom za gozdove, ki pripravlja gozdno-gospodarske načrte. Po trenutnem lahko v desetih letih posekamo 80.000 kubičnih metrov lesa, vendar za načrtom zaradi vremena in razmer na trgu zaostajamo za 10 do 15 odst. V celoti pa opravimo gojitvena dela, gradimo gozdne vlake in vzdržujemo gozdne ceste,« razloži sogovornik.

Ker del gozdne ceste Vahta–Gospodična ni v celoti last posestva, so pred dvema letoma z novomeško občino podpisali pogodbo o vzdrževanju, ki ga v sorazmernem deležu plača tudi občina, medtem ko se je podjetje zavezalo, da svojih gozdnih cest ne bo zapiralo za promet, in tako lahko služijo tudi turizmu.

BOJ PRI GABRJU: NEREŠENO!

Drugačna zgodba je gozdna cesta iz Gabrja proti Trdinovemu vrhu, ki je delno tudi v lasti manjših posestnikov. Država jo je brez soglasja lastnikov prekategorizirala v turistično državno cesto, v kar posestvo ne more privoliti, saj bi tako ostalo brez glavne prometnice in gozdov ne bi moglo gospodarsko izkoriščati. »Boj za rešitev te zagate traja že od leta 1997, a zadeva ostaja nerešena. Na našo pobudo je bilo že veliko pogovorov in z Direkcijo RS za ceste smo se dogovorili o sobivanju na tej cesti. Zdaj lahko normalno gospodarimo z gozdovi, vendar smemo ceste zapirati pod pogoji direkcije, ta pa nam je prek svojega koncesionarja CGP prepustila investicijsko in zimsko vzdrževanje te, 15 km dolge makadamske ceste s prepadi,« pojasni Zaletelj. Tako zagotavljajo dostop do vojašnice in navsezadnje tudi do dveh gostinskih ponudnikov na Miklavžu in Gospodični. Ker morajo na nekaterih terenih les spravljati tudi z gozdarskimi žičnicami, včasih cesto zaprejo tudi za nekaj mesecev, vendar takrat zagotovijo obvoz.

STO TISOČ OBISKOVALCEV

Gozdovi na Gorjancih so biser v slovenskem merilu, zato so izjemno privlačni tudi za obiskovalce. Samo Trdinov vrh, ki je v lasti posestva Gorjanci Hren, po podatkih iz knjig vpisov vsako leto obišče 100.000 ljudi. To je velika obremenitev za naravno okolje, zato je na pobudo podjetja LGG pred štirimi leti nastala projektna skupina, ki naj bi izdelala strategijo razvoja turizma na Gorjancih. V njej sodelujeta občini Novo mesto in Šentjernej, trije zavodi – za varstvo narave, kulturne dediščine in gozdove, lastniki gozdov, turistični ponudnik na Miklavžu in planinsko društvo.

V partnerskem sporazumu so se člani zavezali, da bodo pripravili vizijo razvoja turizma na Gorjancih, da se bo vedelo, kje bodo kolesarske, jahalne poti in pešpoti, kje bodo objekti, parkirišča, sanitarije in prostori za piknik, kako se bodo vzdrževale ceste ipd. Strategijo je pripravilo podjetje LGG, in kot pravi Zaletelj, jo je projektna skupina soglasno potrdila. Oblikovali so tudi projekt, a z njim na razpisu za evropska sredstva niso bili uspešni.

»Naše podjetje je ne glede na uspeh projekta že vnaprej napovedalo, da bo strategijo izvajalo. Zakaj? Ker je vdor obiskovalcev in turizma v naše gozdove tako množičen, da ga je nemogoče ustaviti, ga je pa treba urediti in vzpostaviti red,« pojasnjuje Roman Zaletelj.

Zaradi stihijskega množičnega obiska je ogrožena med drugim varnost ljudi. Kot navaja, je tudi sam že reševal kožo nekemu paru. »Samo zgrabil sem ju za lase in smo tekli … Ko spravljamo les, nekateri ljudje kljub opozorilnim tablam, da je prehod prepovedan, uidejo v območje – naravnost pod sekiro ali žago! Pozabljajo, da ima naš delavec na glavi zaščito, zraven je ropot motorne žage, gledati mora, kam bo padlo drevo, zato ne more slišati in videti ljudi. Uhajati na delovišča je smrtno nevarno!« poudarja.

Turizem pa je treba urediti tudi zato, ker so Gorjanci življenjski prostor za prostoživeče živali, ki se pred večjimi skupinami, ki hodijo po gozdu kar vsepovprek, umikajo. Kot pravi Zaletelj, gozda nikakor ne želijo zapirati, želijo pa, da se sprejme gozdni bonton, ki bi določal, da se npr. do 8. ali 9. ure zjutraj in od 17. ure ne hodi v gozd. To bi zmanjšalo tudi nevarnost nesreč pri lovu.

SOBIVANJE NA GORJANCIH

Roman Zaletelj je odšel tudi v Kanado, kjer je želel videti, kako tam dosežejo uspešno sobivanje v gozdu. »Domačini, gospodarska dejavnost v gozdu in turizem – vsi sodelujejo in delajo za skupno dobro, a potrebno je malo truda in strpnosti. Gozdovi so res od vseh, a v njih nismo sami, zato je treba postaviti pravila in ljudi ozaveščati. »Prepričan sem, da nam bo uspelo, kdaj, pa je odvisno tudi od razpoložljivega denarja. Če bi imeli več razvojnih in javnih sredstev, bi šlo hitreje kot zdaj, ko delamo samo iz sredstev našega podjetja,« spomni sogovornik.

Ker bo prihodek iz gozdov čez 20 let, ko bo na njihovem posestvu večji delež mlajših gozdov, podjetju LGG strmo padel, se zadnje čase vse bolj usmerja v turizem. Na Vahti v nekdanji »cestarski koči« že nastaja vstopna informacijska točka za obisk Gorjancev, pa tudi prostor za avtodome in druženje. Obiskovalci bodo lahko od tu šli peš ali s kolesom na Trdinov vrh ali do Dolenjskih Toplic. Za turizem bodo namenili tudi nekatere druge neizkoriščene objekte, kot sta brunarici pri »fabriki« in na Krvavem kamnu.

STRANIŠČ PA NI …

Kot pravi Zaletelj, je na Trdinovem vrhu za gostinsko ponudbo ob koncu tedna za silo poskrbljeno s prikolico, vendar bi bilo tam nujno poskrbeti za higienske razmere, saj ni stranišč. »Pripravili smo projekt in dali vlogo za spremembo namembnosti prostora okoli cerkve, kjer bi radi uredili sanitarno enoto in mini čistilno napravo. To bi lahko elegantno uredili v okolici RTV-stolpa, kjer je že degradirano območje, a imamo težave z oddelkom za okolje in prostor na občini Novo mesto. Zavrnili so nas z izgovorom, da bi morali k projektu pritegniti še hrvaške strokovnjake. Ali Slovenija ni suverena država?« se čudi Zaletelj. Dodaja pa, da bodo letos vsekakor uredili zdaj zaraščeno košenico pod cerkvijo sv. Jere.

ZA RED NUJNI ČUVAJI

Vsak zaposleni v podjetju LGG nosi uniformo in že deluje tudi kot gozdni čuvaj. Marsikdaj ljudem pomagajo najti poti, po drugi strani pa lahko opozorijo na neprimerno vedenje in v skrajnem primeru tudi pozovejo takega obiskovalca, naj zapusti posestvo. A Roman Zaletelj si želi, da bi v življenje spravili prav vse oblike nadzora v gozdu, ki jih že predvideva zakonodaja. Kot spomni, navsezadnje po gozdovih že hodi 360 revirnih gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije, vključili bi se lahko tudi zaposleni na Zavodu za varstvo narave in občinski redarji. Ti bi lahko vsaj občasno zagotavljali red pri parkiranih vozilih ob cesti proti vrhu Gorjancev.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 6. junija 2019

Besedilo in fotografiji: Breda Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava