DL: Neprecenljiva pomoč Karitasa - Stiske ne le med brezposelnimi

13.8.2019 | 14:45

Karitas pomaga na različne načine.

Zinka Žnideršič (Foto: I. V.)

Andreja Kastelic

V Škofijski karitas Novo mesto vse več oseb v nematerialni stiski, običajno pa hitro nastopijo še finančne težave – Oboleli nimajo za zdravstvene pripomočke, zdravila, dietno prehrano – Težko do neprofitnih stanovanj – V Karitas Brežice še vedno najbolj zaželena denarna pomoč – Malo mladih prostovoljcev

Slovenska karitas, v okviru katere v 464 župnijskih karitas deluje več kot 11.200 prostovoljcev, je v današnji družbi nepogrešljiva. Pomoč ljudem v različnih stiskah, ne le materialnih, je namreč kljub ugodnim gospodarskim razmeram in razmeram na trgu dela oz. relativno ugodni socialni situaciji v Sloveniji, o čemer je slišati že nekaj zadnjih let, namreč še vedno nujna.

Tako kaže njihova statistika in gre jim verjeti, da imajo veliko dela, čeprav tudi drži, da so ukrepi države na področju socialne pomoči v letih 2017 in 2018, katerih posledice so zvišanje socialnih prejemkov (denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka) in omiljeni pogoji za prejemanje socialnih pomoč, tudi otroškega dodatka in nekaterih subvencij, pomagali.

Socialna delavka Andreja Kastelic iz Škofijske karitas Novo mesto pravi, da zato prejemniki pomoči shajajo malce lažje, na splošno pa opažajo, da se na karitas obračajo novi uporabniki zlasti z nematerialnimi stiskami, posledice pa se običajno sočasno ali zelo hitro odrazijo tudi v slabem finančnem stanju. »V letu 2018 smo beležili več uporabnic, ki so bile žrtve družinskega nasilja, družin, ki se razvezujejo ali pa se spoprijemajo s hudo obliko bolezni enega od družinskih članov, uporabnikov, ki so nepričakovano izgubili svojega partnerja in ostajajo sami z neporavnanimi kreditnimi obveznostmi, ter družin, ki so utrpele večjo stisko ob naravnih nesrečah, skratka so zapadli v težko stanje nenadno oz. z manjšo možnostjo vplivanja,« pravi Kastelčeva.

NI DENARJA ZA ZDRAVSTVENE PRIPOMOČKE

Sicer pa opažajo, da se številne finančne oz. materialne stiske pojavljajo ne le med prejemniki denarnih socialnih pomoči, temveč prav med upokojenci in zaposlenimi, ki se preživljajo z nizkimi plačami. Velikokrat zaposleni poročajo o težavnih delovnih odnosih, slabih delovnih razmerah, pa tudi o mobingu na delovnem mestu. Upokojenci se soočajo s stiskami pri dostopanju do zdravstvenih storitev. V obdobju upokojitve potrebujejo več zdravstvenih pripomočkov in zdravniške pomoči, zdravila in storitve pa morajo največkrat doplačevati oz. jih v celoti kriti sami. V manjši meri si lahko privoščijo plačljive izlete ali zdraviliške tretmaje, ki pomagajo ohranjati njihovo zdravstveno stanje oz. pripomorejo k socialni vključenosti. Sicer ostajajo doma in se izogibajo družbenemu dogajanju.

Tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, načelno lahko dostopajo tudi do dodatnih socialno varstvenih pravic in do pomoči na različnih humanitarnih ustanovah. Dolgotrajno brezposelni, ki imajo pogosto zdravstvene težave in so težje zaposljivi, pa menijo, da so za svoje shajanje »prisiljeni« prositi in se preživljati z uveljavljanjem pravic ter pomoči, pove Kastelčeva.

DRAGE NAJEMNINE

Med ranljivimi skupinami ali osebami se položaj v zadnjih letih ne izboljšuje uporabnikom, ki se soočajo s težkimi oblikami bolezni in veliko sredstev potrebujejo za doplačilo zdravil, pripomočkov in dietne prehrane, obenem pa živijo sami v najemnem stanovanju oz. je v družini več članov, ki se soočajo z resnim bolezenskim stanjem. V tem primeru jim pokojnina oz. bolniško nadomestilo ne zadošča za kritje vseh stroškov.

Brezposelni, ki živijo v najemnih stanovanjih, še vedno poročajo, da na trgu težko dobijo cenovno ugodnejše najemno stanovanje. Samski navadno težje dostopajo do neprofitnih stanovanj in so prepuščeni trgu, tu pa lastniki stanovanj takoj preverijo njihov ekonomsk-socialni status in jih zato pogosto zavrnejo. Posledično večkrat pristanejo v dražjih najemnih stanovanjih. Tisti, ki se soočajo z več zdravstvenimi težavami in lažjimi oblikami invalidnosti, poročajo tudi o dolgotrajnih postopkih za invalidsko upokojitev.

POMEMBNA SOCIALNA MREŽA

Kot pravi Kastelčeva, izkušnje kažejo, da težje napredujejo tisti s šibkimi oz. razpadlimi socialnimi mrežami. Kot pomemben vidik pri obravnavah izpostavljajo poslušanje, sprejemanje in osebni odnos, zelo odbijajoče pa so jim hladen birokratski odnos, ne nudenje pomoči pri posredovanju dodatnih informacij ali obrazložitev ali celo obsojajoč odnos s pripisovanjem krivde za obstoječe stanje. Prosilci nemalokrat povedo tudi o manj zavzetem zastopanju brezplačnih pravnih zastopnikov.

Katere vrste pomoči uporabniki karitasa največkrat potrebujejo? Najpogosteje zaprošajo za specifično pomoč, kot je pomoč pri plačilu limitov, kreditov, leasingov, dolgov, šolnine, stroškov pogreba, stroške zdravstvenih posegov v primerih, ko niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja, pa za plačilo komunalnih prispevkov, kanalizacijskih priključkov, nakup kurilnega olja, ker druge možnosti ogrevanja nimajo, pa pri plačilu stroškov tolmačev in stroškov za izdelavo osebnih dokumentov, za nakup nove bele tehnike … »V vseh okoliščinah skupaj iščemo obstoječe možnosti nudenja pomoči, ki jim olajša stisko, da lahko sami čim bolj krijejo stroške, pri katerih neposredna pomoč karitasa ni mogoča. Pri reševanju stisk potrebujejo veliko informiranosti, pravne nasvete, finančno in materialno pomoč. V primeru specifičnih in nenadnih stisk uporabniki zaprošajo za enkratne oz. nekajkratne finančne pomoči višjih vrednosti,« pravi Andreja Kastelic s Škofijske karitas Novo mesto.

KARITAS BREŽICE: TEŽKO DO MLADIH PROSTOVOLJCEV

Kakšno je socialno stanje v posavskem koncu? Kot opažajo v Karitas Brežice, se je stanje nekako ustalilo. Po besedah Zinke Žnideršič to pripisujejo tudi dobremu vodenju občine, saj v brežiškem koncu v zadnjih letih ni stečajev, gospodarstvo napreduje, ustvarjajo nova delovna mesta itd. »Še vedno pa oskrbujemo 54 družin s hrano, obleko in ostalimi dobrinami, več kot sedemsto oseb pa prihaja k nam tudi zaradi drugih vrst pomoči: na svetovanje, pogovor, po razne informacije,« pove Žnideršičeva. Seveda je še vedno najbolj zaželena denarna pomoč, mnogi nimajo za plačilo položnic, na drugem mestu je hrana in nato vse ostalo.

Med uporabniki storitev karitasa prevladujejo družine z več otroki, tudi starejši brez dohodkov oz. z majhnimi prihodki, ki imajo morda nizko socialno pomoč, ali taki, ki čakajo na upokojitev in so ostali brez službe, so bolni itd.

Zinka Žnideršič, ki je prostovoljka brežiškega karitasa od vsega začetka v devetdesetih letih prejšnjega stoletja – stvari za takratne begunce iz Bosne je začela zbirati kar v domači garaži, in to je trajalo dve leti, potem so se preselili v župnišče in zdaj imajo urejene prostore v Slomškovem domu – pove, da brez pomoči ostalih rednih prostovoljcev ne bi šlo. Skupina jih šteje okrog 16, trije tudi izredno priskočijo na pomoč, ko gre za kakšne akcije, sicer pa jo skrbi, ker se njihova ekipa ne pomlaja in so v njej starejši in upokojenci. Mlajše je zelo težko privabiti v svoje vrste. Kot opaža, sta se spremenila miselnost in vrednostni sistem, mnogi najprej vprašajo za plačilo, to pa potem ni več prostovoljstvo, kajne?

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 30. maja 2019

Besedilo in fotografiji: L. Markelj