DL: Krajinski park Lahinja - V dveh letih bo obisk veliko večji

12.8.2019 | 14:45

Gregor Šmalcelj s tujima turistoma ob dnevu odprtih vrat (Foto: bdg)

Gregor Šmalcelj s tujima turistoma ob dnevu odprtih vrat (Foto: bdg)

Na Plavčevi domačiji v Velikem Nerajcu, kjer je tudi informacijski center, je ena redkih ohranjenih črnih kuhinj. (Foto: bdg)

Na Plavčevi domačiji v Velikem Nerajcu, kjer je tudi informacijski center, je ena redkih ohranjenih črnih kuhinj. (Foto: bdg)

Krajinski park Lahinja na izredno majhnem območju, ki obsega komaj 260 ha, ponuja raznovrstne naravne in kulturne posebnosti – Je park voda, kar je na kraškem območju redkost – Vse več obiska – Uredili infrastrukturo, sledi promocija

Po izjavah domačinov je na območju parka Lahinja kar 70 izvirov, tako da ob dežju voda vre praktično iz vsake luknje. V parku živita vidra in vodomec, ki je tudi v logotipu parka, tu je ena najmočnejših slovenskih populacij želve sklednice in bogato rastišče najmanj enajstih različnih orhidej. Poleg izvirov sta tu še mokrišče Nerajski lugi in reka Lahinja, na drugi strani pa kulturne znamenitosti, kot so mlin in žaga ter cerkev v Pustem Gradcu, cerkev na Belčjem Vrhu ter Plavčeva domačija z ohranjeno črno kuhinjo v Velikem Nerajcu.

Če je park Lahinja pred leti nekako spal, zdaj poskuša loviti korak z drugimi podobnimi parki. »Naš cilj je aktivna promocija, s katero želimo doseči naše ciljne skupine: ljudi, ki jih zanimata zeleni in butični turizem, ter družine in šole (izobraževalni turizem). Še vedno bomo sprejemali tudi avtobuse, zato pri informacijski točki na Plavčevi domačiji v Velikem Nerajcu načrtujemo tudi animacijo,« nam je povedal koordinator parka Gregor Šmalcelj iz RIC Bela krajina, ki upravlja park.

UREDILI DOSTOPE

Kot priznava, je bila infrastruktura doslej prešibka, da bi park lahko intenzivno promovirali, vendar so jo v zadnjih treh letih posodobili in omogočili dostop do nekaterih točk. Obnovili so informacijski center, ki ga opremljajo z avtentičnim pohištvom, še posebej pa se veselijo 250-metrskega podesta v mokrišču Nerajski lugi, ki bo le 10 minut hoje oddaljen od informacijskega centra in bo omogočil sprehod po mokrišču tudi ob dežju. Tam bo še ptičja opazovalnica, park pa se že ponaša z didaktičnimi igrali za otroke.

Kot pravi Šmalcelj, je obiskovalcev v parku vsako leto več. Do 1500 gostov na leto je skupinskih gostov, a koliko pride neorganiziranih posameznikov, ne vedo, saj je vstop prost. Vsekakor prebivalci in gostinski ponudniki v tem koncu opažajo, da je tudi teh obiskovalcev vse več.

»Največ obiska je od maja do septembra, mi pa želimo, da bi gostje prihajali vse leto, zato pripravljamo jeseni delavnice in predavanja, intenzivno delamo z lokalnim prebivalstvom, se povezujemo z osnovno šolo, s ponudniki turističnih, gostinskih in drugih storitev ter s krajevno skupnostjo in društvi, še posebej s Folklorno skupino Dragatuš. Ta je naš partner v projektu Vzpostavitev učne poti po Nerajskih lugih in bo poskrbela za animacijo o življenju nekoč in danes. V naslednjem letu bo pripravila v okviru projekta šest predstavitev, kasneje pa jih bodo pripravljali na željo skupin obiskovalcev,« pojasnjuje sogovornik.

»Z animacijo pri informacijskem centru, z manjšo etnološko razstavo v njem, s kratkim sprehodom do Nerajskih lugov in podija ter vmesnim ogledom izvira in po želji dodatne animacije bodo skupine v eni sami uri dobile kar precej doživetij. Računam, da bo z vsem tem obisk v naslednjih dveh letih kar precej zrasel,« napoveduje Gregor Šmalcelj in dodaja, da bodo tudi v prihodnje ohranili možnost vodenega ogleda tudi samo za dve ali tri osebe. Informacijski center bo od 1. junija odprt ob petkih in sobotah med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro.

Šmalcelj, ki je na RIC Bela krajina zaposlen preko projektov, ureja park, dežura, odgovarja na povpraševanja, vodi skupine, ureja stran na Facebooku in snuje internetno stran, pri delu pa sta mu v pomoč še sodelavki Anja in Martina, saj od aprila do septembra potrebuje pomoč, za urejanje parka občasno tudi študentsko. »Moje vodilo je, da če že nekaj ponujamo, naj bo to urejeno! Čeprav vse posege opravimo s sodelovanju z zavodom za varstvo narave, je park zasnovan tako, da ljudje tu živijo in so aktivni,« poudarja.

Morda tudi zaradi tega prebivalci vse bolje sprejemajo park in se pogosteje udeležujejo delavnic ali pa celo sami predlagajo teme zanje. »Posebej me veseli, da so želeli predavanje o davčnih blagajnah, kar pomeni, da so začeli razmišljati tudi podjetniško, torej, da vidijo možnost, da preko parka in obiskov skupin tudi kaj prodajo,« ugotavlja Šmalcelj.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 30. maja 2019

B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava