DL: Naša naravna dediščina - Konec ali nov začetek za Napoleonovo vrbo?

11.8.2019 | 10:45

Napoleonova vrba (Foto: arhiv D. Ž.)

Naravna in kulturna dediščina dajeta prav poseben pečat vsaki krajevni skupnosti. Oplemenitita njeno sedanjost, v njeno preteklost pa zapišeta mnogo zanimivih zgodb. V krajevni skupnosti Žabja vas na obrobju Novega mesta za krajevno znamenitost velja Napoleonova vrba, katera naj bi bila po pričevanju domačinov zasajena na grobu francoskega vojaka, in to v času, ko se je na tem območju zadrževala Napoleonova vojska. Po tej legendi naj bi imela vrba več kot 200 let, kar je za to »kratkoživo« drevesno vrsto, ki redko dočaka 100 let, res nekaj izjemnega. Posebnost vrbe je tudi njena nenavadna oblika, saj se je deblo v preteklosti razklalo na dve polovici, ki sta se ohranili do danes.

Julija 2018 smo na podlagi terenskega ogleda ugotovili, da eden od vrhov ni olistan. Nedvoumnega vzroka neolistanosti brez natančnejših raziskav ni bilo mogoče podati, najverjetneje pa je bila to posledica starosti in fiziološkega pešanja drevesa. Če je vrba res stara 200 let, je svojo »naravno« starost podaljšala za več kot 100 let. Za primerjavo naj navedemo, da so bile legendarne Plečnikove vrbe v ljubljanskem Trnovskem pristanu, ki so jih zaradi starosti in nevarnosti posekali leta 2007, stare med 60 in 80 let, v obsegu so merile tudi več 350 cm, visoke pa so bile preko 20 m. Letos spomladi smo ugotovili, da je neolistan ostal tudi njen drugi vrh, kar je na žalost pomenilo konec njene pestre življenjske poti. V krajevni skupnosti Žabja vas so prepoznali njen pričevalni pomen in zgodovinsko vrednost, zato so se v soglasju z lastnikom odločili, da vrbo kljub propadu ohranijo. Z manjšimi kozmetičnimi popravki, ki bodo zagotovili večjo varnost, bo Napoleonova vrba ponosnim domačinom in naključnim sprehajalcem še dolgo pripovedovala zgodbe iz Napoleonovih časov.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 23. maja 2019

Denis Žitnik, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto