DL: 110 let prve vinarske zadruge -  Zadružna miselnost še vedno živi

8.8.2019 | 12:45

Na slavnostni akademiji (z leve): metliški župan Darko Zevnik, Tanja Strniša, Tatjana Malešič, Ivan Kure, Peter Vrisk in Cvetko Zupančič (Foto: M. B. J.)

Jure Štalcar je predstavil šardone prestige, prvo belo vino v zadružni prestižni liniji. (Foto: M. B. J.)

Kmetijska zadruga Metlika, pravna naslednica prve Vinarske zadruge v Metliki, je danes največja in ena najuspešnejših slovenskih zadrug – Pomembni so tradicija, znanje, infrastruktura in lojalno članstvo – V kapitalizmu igra pomembno vlogo zadružna miselnost o solidarnosti, medsebojni pomoči in odvisnosti

Da so na metliškem koncu že zelo zgodaj prepoznali priložnosti, ki jih prinaša zadružništvo, dokazuje dejstvo, da so že 14. novembra 1909 ustanovili prvo Vinarsko zadrugo v Metliki, ki je bila ključna v zgodovini današnje Kmetijske zadruge Metlika. Z zadružnim sodelovanjem so se v želji po boljšem kruhu uprli izkoriščevalskemu tujemu kapitalu, združeni pa so bili uspešnejši na trgu, povečali so prodajo in zaslužek ter postali prepoznavnejši.

Naloga Vinarske zadruge je bila pospeševanje in zaščita vinogradništva ter skrb za čim večjo prodajo belokranjskih vin. To je bil za tisti čas nenavadno velik miselni korak. Tako je dejala direktorica Kmetijske zadruge (KZ) Metlika Tatjana Malešič, ko je v nedeljo na slavnostni akademiji ob jubileju Vinarske zadruge predstavila bogato zgodovino zadružništva v Metliki. Leta 1929 so vinogradniki zgradili prvo zadružno vinsko klet, ki je bila med drugo svetovno vojno porušena. A tik pred koncem vojne so ustanovili Nabavno-prodajno zadrugo, katere pravna naslednica je KZ Metlika, vanjo pa so se v nekaj letih združile vse manjše zadruge. Leta 1958 so v Metliki zgradili vinsko klet, na kateri so štirje metri zemlje. Z njo je upravljalo podjetje Vino Brežice, a ker je slabo gospodarilo, je KZ Metlika leta 1966 prevzela vse obveznosti vinske kleti, postala njena lastnica ter organizacijska, formalna in vsebinska lastnica prve metliške Vinarske zadruge.

MED PRVIMI

Takratno vodstvo zadruge se je zavedalo, da mora vinogradnikom ponuditi veliko več kot zgolj možnost prodaje vina. Leta 1967 so začeli gradnjo sprejemnice, predelovalnice in prve polnilnice vin. To je bil za belokranjske vinogradnike zgodovinski trenutek. Leta 1968 je bila metliška črnina, pridelana iz odkupljenega grozdja, prvič ustekleničena. Vinska klet KZ Metlika je leta 1981 pridelala prvi rose v Sloveniji, leta 1986 pa pod vodstvom dr. Julija Nemaniča prvo ledeno vino v Jugoslaviji. Na prehodu tisočletja je Vinska klet donegovala prvo klasično penino v Beli krajini, v zadnjem času pa še vinjak Mathia de Luca.

V Vinski kleti imajo veliko zaslug za razvoj vinogradništva v Beli krajini, saj so vodili postopke za priznavanje kakovostnih sort vinske trte v trsni izbor za Belo krajino. Vinogradniki so z Vinsko kletjo, ki je veliko vlagala v čim večjo kakovost grozdja in vina, dobili odgovornega in resnega partnerja ter zanesljivega kupca svojih pridelkov. Danes je Vinska klet KZ Metlika, v kateri je prostora za tri milijone litrov, letno pa proizvede 450.000 litrov kakovostnih in vrhunskih vin, eden pomembnejših stebrov KZ. Pomembnejši mejniki v razvoju KZ Metlika so bili poleg prevzema Vinske kleti še priključitev mesnega podjetja leta 1970 in nakup gastroskladišča v Ljubljani leta 1991. V zadnjih letih oskrbujejo gostinstvo po vsej Sloveniji. Kot je poudarila Malešičeva, so njihove prednosti tradicija, znanje, infrastruktura in lojalno članstvo.

SMELI NAČRTI

»Čeprav napovedi niso optimistične, imamo v zadrugi velike načrte. Povečati želimo pridelavo domače hrane in prepoznavnost naših vin ter spodbujati razvoj vinogradništva. Pri pomanjkanju delovne sile je izrednega pomena tudi zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih. Čeprav so bile v zadnjih letih izjemno težke razmere, smo poslovali pozitivno,« je povedala direktorica KZ Metlika, ki je danes največja in ena najuspešnejših slovenskih zadrug. V njej je zaposlenih 237 delavcev in povezuje 100 članov, načrtujejo pa, da bodo letos ustvarili 62,4 milijona evrov prihodkov. Vsekakor bo zadruga, kot je zagotovila Malešičeva, sledila temeljnim vrednotam zadružništva, ki so jih v Metliki začeli pred 110 leti.

Ivan Kure, dolgoletni direktor KZ Metlika, zdaj pa predsednik upravnega odbora, je na slovesnosti dejal, da se je zadružništvo v Metliki začelo pred 145 leti, ko je bila v mestu ustanovljena prva dolenjska hranilnica in posojilnica, ki je pomagala kmetom. Zaveda se, da se KZ Metlika težko bori za mesto na trgu, a je prepričan, da ji bo s kakovostjo uspelo in da bo v kapitalizmu odigrala pomembno vlogo tudi zadružna miselnost o solidarnosti, medsebojni pomoči in odvisnosti. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je dejal, da za uspešno zadrugo stojita kmečka roka in pamet. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je dodal, da bo slovenski kmet preživel, če bo gospodar na svoji zemlji. A od države morajo zahtevati, da bo podpirala kmetijstvo, kar počne vsaka gospodarsko uspešna država. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša pa je poudarila, da je KZ Metlika model za to, kar je slovenska kmetijska vizija v praksi. Ker pa kmetijstvo ni zgolj obdelovanje zemlje, ampak je treba združiti različne dejavnosti, je naslov naše kmetijske resolucije za obdobje od 2020 do 2027 Hrana, naravni viri in podeželje.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 23. maja 2019

M. Bezek Jakše