DL: Trgovcu odprli mestna vrata

4.8.2019 | 13:30

Blagovnica Brežice je že vrsto let zapuščena, kar kaže tudi fotografija. V bližini zdaj dobiva za nekatere neželeni nadomestek. (Foto: M. L.)

V Brežicah pripravljajo prostor za gradnjo trgovine – Nekateri tega dela mesta ne bi dali za ta namen – Kam v Brežicah po obleko in koliko bo na policah lokalnih pridelkov – Blagovnica je na prodaj, poskrbimo za njeno usodo

V Brežicah bijejo še eno bitko za mestni prostor, ki je že dobljena. Zmagalo je podjetje, ki si bo zgradilo trgovino nasproti trgovine, ki jo domačini poznajo pod imenom Blagovnica.

V Brežicah sta v zvezi s predvideno gradnjo nastala dva tabora. Občina in tisti, ki jo podpirajo v omenjeni odprtosti do trgovskega vlagatelja, poudarjajo, da gre za novo naložbo na tem območju. To pa pomeni gospodarsko korist.

Kritikov to očitno ni prepričalo, ko se potegujejo za Brežice brez omenjene še ene dodatne trgovine. V mesto prihaja še en nizkocenovni trgovec, se branijo. Ob tem, ko nekateri od njih podobno ocenjujejo tudi kakovost blaga, ki bo na voljo v novi trgovini, kar nekaj nasprotnikov načrtovane gradnje nastopa tudi kot zagovornik mestnega prostora. Lokacija, ki jo je občina zdaj očitno že prodala omenjenemu poslovnemu prišleku, je v marsičem izjemen predel mesta, pravita občinska svetnika Igor Zorčič in Ferdo Pinterič. »Upam, da se je občina dogovorila z investitorjem, da bo vsaj naredil lep objekt,« pravi Zorčič, ki pri tem omenja nekatere izkušnje z istim trgovcem, češ da ta ni znan po posebej lepih arhitekturnih rešitvah, ampak da se zadovolji že z objekti kontejnerskega tipa. »Moti me, da tak prestižen prostor namenjamo za trgovino. Mar ne bi bilo z vidika mestnega prostora bolje trgovcu dati površine v bližini čez cesto, za katero so pred leti že predvideli pozidavo,« predlaga Pinterič. Po njegovem mnenju gradnja nove trgovine pomeni kopičenje trgovin. Zdi se, da manjka zamisel o celovitem prostorskem urejanju mesta, zato predlaga, da bi Brežice dobile prostorsko strategijo. Zdaj se dogaja, da nam prostora ne oblikujejo urbanisti, ampak to počnejo vlagatelji, kot je novi trgovec. Ta je za svojo naložbo izbral prostor sredi nekega nepozidanega območja in bo s tem precej določil vse, kar se bo tu lahko dogajalo v prihodnje, meni Pinterič. Za celovit načrt urejanja brežiškega prostora se zavzema tudi občinska svetnica Stanka Preskar, ki v taki strategiji vidi dobro možnost za to, da bi Brežice vedele, kaj želijo in da jim pravil igre ne bodo predlagali vlagatelji, ko se pojavijo.

Gradnji nove trgovine nekateri nasprotniki ugovarjajo tudi zato, ker jim je mar, katera hrana bo na lokalnih krožnikih. Če spodbujamo lokalno samooskrbo, hrane ne bomo kupovali v trgovinah, pravijo. In dodajajo, da so brežiške trgovine zdaj najbolj, ali predvsem, založene prav s hrano. Če želimo kupiti obleko za našega maturanta, je ne dobimo v trgovinah v Brežicah, zato se moramo odpeljati drugam, na primer v Novo mesto, pravijo nekateri domačini. V zvezi s ponudbo hrane se zdi nadvse pomembna pripomba občinske svetnice Martine Živič. Ta (se) sprašuje, koliko vrst pridelkov domačih pridelovalcev bo na svoje police uvrstila nova trgovina.

Županu Ivanu Molanu ni vseeno ob takih pripombah, a ostaja zvest svoji odločitvi, da Brežice sprejmejo še enega trgovca. Ne razvijamo samo trgovine, odgovarja kritikom. Urejamo tudi obrtne cone v občini. Res je, da gradimo trgovine. Ampak te so dobro obiskane, s tem, da hodijo v trgovine tudi drugam.

Ob tem, ko se je v Brežicah razplamtela in že pojema razprava o novem trgovcu, ki prihaja iz Italije, se Brežicam odpira nova tema, ki je tudi najtesneje povezana s trgovsko dejavnostjo, in sicer z že omenjeno Blagovnico. Po besedah Igorja Zorčiča Blagovnico Mercator prodaja. Zato Zorčič poziva občino, naj vstopi v dogajanje in skuša vplivati na prihodnjo usodo te nekdaj elitne brežiške trgovine.

Kakor že bo, videti je, da ima kapital lahko glavno besedo, ko gre za utrip mesta. Omenjeni novi trgovec je izposloval zase ugodnost, da odlok, ki podpira njegovo naložbo, začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu. Običajna praksa je 15. dan. Prav tako bo njegova izbrana lokacija spremenila prometni režim v tem delu mesta, in to predvsem tako, kot ustreza njemu. Ko je neki drug trgovec pred leti zgradil svojo trgovino v bližini, je občina popustila pri zahtevi za gradnjo ločenega prehoda za pešce. Podobne zahteve zdaj spremljajo omenjeno načrtovano gradnjo. In to je lahko nov preizkus brežiške vztrajnosti in predvsem moči proti kapitalu.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 9. maja 2019

M. Luzar