DL: Partizanski pevski zbor - Borili so se s pesmijo

23.7.2019 | 11:00

Pevci pojejo ob spremljavi harmonikarja Branka Sladiča. (Foto: M. B. J.)

Partizanski pevski zbor ob 75-letnici na Planini (Foto: M. B. J.)

Planina pod Mirno goro je pred drugo svetovno vojno štela 33 hiš s 131 prebivalci, na začetku vojne pa se je izselilo 115 Kočevarjev. Poleti 1942 so italijanski vojaki požgali 22 hiš, od začetka leta 1944 do osvoboditve pa je bil v vasi rekonvalescentni oddelek slovenske centralne partizanske bolnice. In že 20. aprila 1944 so rekonvalescenti in dirigent Karol Pahor ustanovili Invalidski partizanski pevski zbor.

Takrat je zbor štel 17 pevcev, ki niso mogli več nositi orožja, borili pa so se s pesmijo. Edinstven zbor v takratni vojskujoči se Evropi, ki so ga imenovali tudi Pojoča četa, je prizadevno vadil v kmečki izbi ene od domačij tudi po več ur na dan in imel prvi nastop že teden dni po ustanovitvi. S pesmijo je bodril borce, ranjence in prebivalce po vsej Beli krajini, v Kočevskem rogu in na radiu OF. Kolikokrat je nastopil do osvoboditve, pove podatek, da je imel 9. maja 1945 v Ljubljani že svoj 120. nastop. V tem obdobju je nastal tudi njegov železni repertoar, v katerem so priljubljene borbene pesmi, ki so jih večinoma napisali prav zanj. Danes se zaradi načrtnega dela in družbene klime povečuje zanimanje za zbor, v katerem ob spremljavi harmonikarja Branka Sladiča in pod taktirko dirigenta prof. Iztoka Kocena poje 40 pevcev. Partizanski pevski zbor je imel doslej več kot 2000 nastopov, v zadnjih letih pa jih ima po 40 na leto. Pevci prepevajo partizanske, tuje pesmi upora in domoljubne pesmi iz zgodovine zadnjih 100 let.

Čeprav je dandanes hiša, v kateri je bil ustanovljen Invalidski partizanski pevski zbor, v razvalinah, pa je zbor prišel praznovat 75. obletnico ustanovitve prav na Planino. Na prireditvi je bil slavnostni govornik generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik. Poudaril je, da sodi Partizanski pevski zbor med najstarejše zbore z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Partizanska pesem pa je del slovenske dediščine in tradicije, saj je med NOB v ključnih trenutkih bodrila borce in jim dvigala moralo.

Ob praznovanju pevskega zbora so se na Planini spomnili tudi 70-letnice prenosa posmrtnih ostankov komandanta Franca Rozmana Staneta iz začasnega groba v gozdu nedaleč od Planine v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 3. maja 2019

M. Bezek Jakše