DL: Kmetija Škrjanec - Pred leti so povsem opustili silažo

20.7.2019 | 18:00

Janez je pred leti končal študij in se zaposlil doma.

Janez je pred leti končal študij in se zaposlil doma.

Mateja v zorilnici, kjer je kar precej različnih sirov.

Mateja v zorilnici, kjer je kar precej različnih sirov.

Pri Škrjančevih iz Čužne vasi blizu Mokronoga ima kmetijstvo dolgoletno tradicijo, saj se s to dejavnostjo ukvarja že šesti rod. Pred osmimi leti je od
očeta Jožeta domačo živinorejsko kmetijo prevzel najmlajši sin Janez, ki je
na novo zastavil predelavo mleka v kakovostne mlečne izdelke.

Škrjančevi so se vrsto let ukvarjali samo s pridelavo mleka, a Janez, ki se je po končanem študiju odločil ostati doma, je po vzoru nekaterih drugih kmetij videl priložnost v tem, da bi lahko kot dodano vrednost izdelovali lastne izdelke. »Travnike, pašnike in polja imamo na dokaj strmih terenih na nadmorski višini okoli 450 metrov, zato nimamo ustreznih pogojev za masovno proizvodnjo,« pripoveduje naš sogovorec, ki je precej razmišljal, kako bi lahko nadgradil obstoječo kmetijo. S starši so se odločili zgraditi sirarno, 80.000 evrov vreden obrat za predelavo mleka, ki je v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji začel obratovati maja 2012. Poleg svežega mleka tako danes ponujajo sadne in navadne jogurte, mehki in zorjeni poltrdi sir, pa tudi skute in skutne namaze, sirotke, maslo ter sladko in kislo smetano.

SENENO MLEKO

Kot mladi prevzemnik kmetije je Janez za spodbudo od države dobil dobrih 30.000 evrov, ki jih je vložil v ureditev sušilnice za seno. Skupno je bila investicija vredna kar okoli 250.000 evrov, razliko pa so pokrili sami. Seno sušijo na inovativen način, tako da topel zrak vlečejo izpod strehe, v slabem vremenu pa se poslužujejo tudi toplotne črpalke. V treh sušilnih boksih in prostorih nad hlevom imajo okoli 2500 kubičnih metrov skladiščnega prostora, za prenos sena iz sušilnih boksov pa uporabljajo tračno dvigalo. S takšnim spravilom dobijo kakovostnejšo krmo, saj seno s travnika spravijo, ko so na bilkah še vsi listi, pravi Janez. Leta 2016 so tako povsem opustili silažo ter se usmerili v pridelavo senenega mleka, kar pomeni, da kravam polagajo samo krmo in seno, v poletnem času pa se pasejo. Pri Škrjančevih poudarjajo, da z dobro krmo dobijo kakovostno mleko, iz njega pa dobre izdelke. »Mleko krav, ki ne jedo nič silaže, je kakovostnejše. Boljši je okus, vonj, ima tudi ugodnejšo sestavo maščobnih kislin, seneno mleko vsebuje do dvakrat več nenasičenih omega tri maščobnih kislin. Hkrati so krave bolj zdrave, se bolje počutijo in imajo daljšo življenjsko dobo,« razloži Janez, inženir živilske tehnologije, ki je bil pred štirimi leti tudi nominiran za najbolj inovativnega mladega kmeta. Dobil je največ glasov preko spleta, medtem ko je naslov takrat osvojil Matjaž Frešer.

CENIJO KVALITETO

Obdelujejo okrog 40 ha zemlje, redijo od 70 do 80 glav živine, od tega 30 do 35 molznic. »Števila nismo povečevali, saj za to nimamo prostora,« pravi mladi gospodar. Na leto namolzejo okrog 200.000 litrov mleka, ki ga prodajo Kmetijski zadrugi Trebnje. Če so pred leti slabo tretjino porabili za predelavo mleka, danes porabijo že skoraj polovico. »Dopolnilna je že prerasla osnovno dejavnost,« zadovoljno ugotavlja Janez, ki mu pri delu pomaga žena Mateja, pa tudi oče Jože in mama Tončka. Oskrbujejo nekatere šole in vrtce, prodajajo tudi v nekaterih nakupovalnih in trgovskih središčih, prisotni so tudi na različnih sejmih in tržnicah, veliko pa prodajo doma oz. dostavijo kupcem. Največ prodajo zorjenih sirov, nekateri med njimi zorijo tudi več kot leto dni. »Ljudje čedalje bolj cenijo kvalitetne izdelke in so zanje pripravljeni odšteti nekoliko več denarja,« še dodaja naš sogovorec.

V vseh teh letih so vložili že kar veliko denarja v razvoj kmetije. Lani so denimo zamenjali opremo v sirarni, ki jo nameravajo v prihodnje še dograditi. Kot pravi Janez, dela na kmetiji tako ali drugače nikoli ne zmanjka.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 9. maja 2019

Besedilo in fotografiji: Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava