DL: Andrej Škof - Le trava, če lahko raste še kaj drugega?

16.7.2019 | 14:35

Andrej Škof v nasadu aronij (Foto: M. B. J.)

Andrej preverja vino, ki je najprej zorelo v amforah, zdaj pa v lesenih sodih. (Foto: M. B. J.)

Trte v nekajletnem vinogradu letos dobro kažejo. (Foto: M. B. J.)

Pri Škofovih na Boldražu so bili že od nekdaj zvesti predvsem vinogradništvu, zdajšnji gospodar Andrej pa je posadil še aronijo in orehe, zadnja leta sadi tudi buče za olje – Vino zori tudi v amforah in lesenih sodih – Ob sekanju vinogradov bi ljudje lahko razmišljali o gojenju drugih kultur

Čeprav je bilo na večini belokranjskih kmetij še pred nekaj desetletji v navadi, da so pridelovali vsakega po malem, pri Škofovih na Boldražu pri Metliki niso bili zvesti tej tradiciji. Že stari oče zdajšnjega gospodarja Andreja Škofa je obdeloval v glavnem vinograd, prav tako njegova mama Marija in oče Ivan. Zraven so redili še nekaj glav živine. Pri oddaji grozdja so bili zvesti Kmetijski zadrugi Metlika, ki letos praznuje 110-letnico obstoja.

Škofovi so imeli in imajo še danes večino vinogradov na Slatinah nad Boldražem, kjer so idealne lege za vinsko trto, saj vedo tudi starejši povedati, da ni bilo tam nikoli toče in pozebe. Andrej je že od malih nog rad delal v vinogradu. Ko je začel obiskovati gimnazijo, so se začeli doma odločati, kdo od treh otrok bo ostal doma, in odločili so se, da naj bi bil to prav Andrej, srednji med njimi. Zato je nadaljeval študij agronomije, smer vinogradništvo in sadjarstvo, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Pred devetimi leti se je Škof zaposlil v Kmetijski zadrugi Metlika, kjer je bil najprej pomočnik vodje Vinske kleti, nato pa vodja. Ob tem je opravil še tečaja za degustatorja in someljeja in tečaj, na katerem je spoznaval vina z vsega sveta. Doma pa je sadil, dokupoval zemljo, jo združeval in nekaj manjših parcel vzel v najem. Škofova družina danes obdeluje vinograde z 21.000 trtami, v prihodnjih dneh jih bodo posadili na Slatinah še 550, v naslednjem letu pa nameravajo v Radovici obnoviti še en vinograd in posaditi 1.800 trt. Danes imajo Škofovi v glavnem mlade vinograde.

»Ker se moda pitja vina praviloma zamenja na pet do deset let, imamo polovico vinogradov zasajenih z belimi in prav toliko z rdečimi sortami. Grozdje v glavnem prodamo v zadrugo, doma ga pustimo le toliko, kolikor ga potrebujemo za lastne potrebe. Začel pa sem razvijati lastno blagovno znamko. Moj izziv je, da poskušam z novostmi. Med drugim smo pred dvema letoma pred zidanico zakopali tri 600-litrske amfore, v katerih zorijo pol leta na drožeh in brez kakršnih koli dodatkov predvsem mešana vina, torej bele zvrsti. Po stiskanju vsaj leto dni vino zori še v lesenih sodih,« razloži Škof.

V letih 2014, 2015 in 2016 so Škofovi na treh parcelah nad Boldražem zasadili 1.100 grmov aronij, ki jih v glavnem predelajo v 100-odstotni sok. Kar ostane pri stiskanju, posušijo in uporabijo za čaj. Na nekaj njiv, ki jih je še ostalo, pa posadijo buče za olje. Letos bodo rastle na dveh hektarjih. Predlani je Andrej na dveh parcelah posadil tudi približno 60 orehov.

Škof pravi, da se lahko na manj kot desetih hektarjih razdrobljene zemlje, kakršna je značilna za Belo krajino, marsikaj pridela in od tega pridelka bi lahko preživel en človek in vzdrževal tudi družino. »Zadnji dve leti sem bil namreč doma, in z mislijo, da bom živel zgolj od kmetije, sem tudi sadil ali obnavljal nasade. Pred nekaj meseci pa sem se znova zaposlil v Kmetijski zadrugi Metlika. Ob službi sem še vedno glavna delovna sila, veliko pa pomaga mama Marija. Žena Irena ima obrt, po svojih močeh pa rada priskočita na pomoč otroka Toni in Nina, ki obiskujeta drugi oz. prvi razred osnovne šole. Seveda si ne morem predstavljati, da bi delali tako kot nekoč, ko je prevladovalo ročno delo. Veliko si pomagamo s stroji, ki so v glavnem novi, tako da je delo opravljeno lažje, hitreje in učinkoviteje. Ob večjih delih, kot sta trgatev in obiranje aronij, pa pomagajo sorodniki, sosedi in prijatelji,« pove Škof.

Takšnih, ki bi na novo sadili trte, kot pri Škofovih, je v Beli krajini malo. Zadnje čase se vse pogosteje dogaja, da ljudje sekajo vinograde. Saj morda tam, kjer je rasel vinograd, še ne bo zaraščalo, ker bodo vsaj kosili. A če je že tako, bi lahko raslo kaj drugega. Tako je razmišljal tudi Andrej, ko je zgolj kosil, in odločil se je za nasad aronij in orehov. Ne nazadnje spoznava, da so ljudje vse bolj ozaveščeni in da je bolj kot cena pomembno, da je hrana kakovostna, domača in lokalno pridelana.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 3. maja 2019

M. Bezek Jakše