DL: Stoletnik Jože Giodani - ''Nisem star, le dolgo živim''

15.7.2019 | 14:45

Jože Giodani s svojimi tremi otroki: sinom Jožetom in hčerama Marijo in Antonijo

d18Slavljenec s kozarčkom v rokah

Stoletniku, ki najraje uživa na soncu in občuduje naravo, so igrali harmonikarji, posebej pa je bil počaščen tudi, ker mu je prišel zapet operni pevec Zdravko Perger. Lepa pesem je donela Jožetu v čast. Na levi predsednik čebelarskega društva Slavko Globevnik, na desni zadaj župan Jože Kapler.

Čestitka župana Jožeta Kaplerja

Slikati se s stoletnikom ni vsakdanje, so dejali obiskovalci, ki so Jožetu prišli čestitat.

Prav na jurjevo, 24. aprila, je 100. rojstni dan praznoval Jože Giodani iz Klenovika v škocjanski občini. Možakar, ki je za svoja leta še neverjetno čil, dobrega spomina in bistre glave, le lanski padec in zlom kolka sta ga spravila na voziček, je vesel, da je dosegel tako častitljivo starost.

»Rad živim,« so njegove pogoste besede in to gotovo drži. Čeprav je bilo v sto letih gotovo veliko lepih, pa tudi hudih trenutkov in težav, je vse, kar mu je prineslo življenje, sprejemal, pomagala pa mu je tudi močna vera. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dal na svojem vrtu zgraditi in blagosloviti kapelico, kar je med 2. svetovno vojno obljubil sv. Mariji, če mu bo pomagala preživeti.

Že od rojstva je bil navajen skromnosti. Rodil se je v družini s petimi otroki kot četrti sin Janeza in Ane Giodani na Hribu, v zaselku Klenovika. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Škocjanu, se je želel izučiti za peka ali trgovca, a učno mesto se zanj ni našlo. Zato se je moral zaposliti kot hlapec oz. delavec za različna dela na kmetiji oz. v obrti. Kasneje je nekaj časa hodil na delo na železnico v Sevnico.

ČEBELE POSEBNA LJUBEZEN

Jože je bil zelo delaven, vedno je kaj počel – bil je kmet, čebelar, vrtnar. Mnogi se ga spominjajo s košem na ramah ter s koso, motiko ali grabljami v rokah. Rad je delal na zemlji. Vestno je skrbel tudi za domače živali, posebno pozornost pa je posvečal čebelam. Čebelariti je začel že leta 1939, torej pri 20 letih – s prvim zaslužkom si je kupil nekaj čebelarske opreme in prve panje. Kot v šali pove, je imel prej rad čebele kot ženske …

Kasneje je svoje čebelarstvo razširil v zapuščenem čebelnjaku v Mačku, ko se je po vojni oženil z Debevčevo Micko iz Lepistana in se preselil v vas Zagrad, pa je tam postavil večji čebelnjak. Med je bil vedno pri hiši in tudi sam ga redno uživa. Poleg čebelarjenja je v vrtu nad hiško vzgajal sadike zelenjave in s prodajo nekaj malega zaslužil. Mala kmetija je omogočala še rejo ene ali dveh krav in nekaj kokoši.

Z ženo Marijo – zdaj je že 18 let vdovec – sta si ustvarila družino in dom, čeprav sta se pogosto tudi selila. Rodilo se jima je pet otrok, a dva sinova sta umrla zgodaj, kot žrtvi otroških bolezni. To je bilo za starše zelo hudo. Družina s preostalimi tremi otroki – Marijo, Jožetom in Antonijo – je živela skromno, a vseeno lepo. Ja, skromnost je zaznamovala slavljenčevo življenje, ki je bil večkrat lačen kot sit – košček kruha in med sta bila vedno na voljo, pa kozarec vina, na jedilniku pa najpogosteje krompir in solata, kar so pač pridelali doma. Košček mesa je videl le za kakšen praznik. Kako drugače kot danes!

VESEL VSEH ČESTITK

Stoletnika Jožeta – zanj na domu lepo skrbi sin Jože z ženo Veroniko, ravno tako za nesamostojno hčerko Marijo – danes razveseljujejo že štirje vnuki in štirje pravnuki. Lepo je, ko se za rojstne dneve in praznike doma zbere vsa širša družina. Tudi sicer ima slavljenec, ki je vesel, da je dočakal samostojno Slovenijo, dosti obiskov. Vedno je bil prijetne narave in se je rad družil, tako pri opravljanju kmečkih opravil, kot so spravljanje sena, žetev, trgatev itd., pa tudi doma.

Na Jožetov 100. rojstni dan je bilo pri Giodanijevih kot v čebelnjaku – živahno. Slavljenca so se spomnili tako domači kot drugi, prihajale so čestitke, obiski, darila. Vseh je bil zelo vesel, z vsakim je rad spregovoril. Vse dobro je stoletniku je zaželel škocjanski župan Jože Kapler, pa delegacija iz upokojenskega društva, RK, PGD Zagrad, ter iz Čebelarskega društva Šmarjeta - Škocjan. Predsednik slednjega Slavko Globevnik mu je izročil celo odlikovanje 1. stopnje in značko v okviru Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. Giodani je njihov najstarejši član, zato so nanj še posebej ponosni.

»Nisem star, ampak dolgo živim,« se nasmeje stoletnik Jože Giodani, mi pa dodajamo – iskrivost in humor sta gotovo recept za dolgo življenje.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 3. maja 2019

Besedilo in fotografije: L. Markelj