DL: Muzejska zbirka Vinka Papeža - Najprej nostalgija, potem zbirateljska strast

14.7.2019 | 16:45

S takšnimi povečevalniki so si nekdaj pomagali pri izdelovanju fotografij. (Foto:
M. B. J.)

Vinko Papež ob projektorjih za domačo uporabo (Foto: M. B. J.)

Ste že slišali, da bi v Sloveniji obstajala muzejska avdio-foto-kino-video (AFKV) zbirka? Vinko Papež iz Črnomlja je poizvedoval o njej, a zaman. Izsledil ni prav nobene tovrstne zbirke. Celo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je, kot je dejal, temu področju namenjena precej skromna pozornost.

Vinko Papež je začel poizvedovati o tovrstni zbirki, ki bi bila na ogled širši javnosti, po tem, ko se je sam odločil, da bo številne predmete, ki so bili spravljeni v mnogih škatlah, v katerih so se nabirali nekaj desetletij, razstavil. Vinko je po osnovnem poklicu sicer cvetličar, a ga je že od malih nog zanimalo vse, kar je bilo povezano s fotografijo in filmom.

OD PRIJATELJEV, NA BOLŠJAKU, A TUDI MED SMETMI

»Še kot šolar sem s sposojenim fotoaparatom hodil naokrog, fotografiral in doma sam izdeloval fotografije. To so bili časi, ko je bil fotoaparat, še posebej, če je bil kakovosten, težko dostopna dobrina, zato ga je imel le malokdo. S prodajo fotografij sem zaslužil vsaj toliko, da sem imel za nove filme, ki v tistih časih tudi niso bili poceni, in kemikalije. Leta 1986 pa sem si s prvo plačo kupil filmsko kamero. Snemal sem predvsem zase. Kmalu zatem pa je šel tehnični razvoj na področju filma in fotografije naprej z nesluteno hitrostjo. Sledil sem mu tudi sam, stare opreme pa nisem zavrgel, ampak sem jo že zaradi nostalgije spravil. Takrat še nisem pomislil, da bi jo začel tudi načrtno zbirati,« se začetkov spominja Vinko.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je odločil, da ne bo shranjeval le svoje izrabljene opreme. Začel se je ozirati tudi za opremo drugih, ki je niso več potrebovali. Marsikaj je kupil na bolšjem sejmu, zadnja leta pa je veliko opreme našel tudi na svetovnem spletu. Predmete so mu podarili tudi znanci, ki so izvedeli, da jih zbira, prizna pa, da je zanj zanimive in dragocene eksponate potegnil tudi dobesedno iz smeti.

Zadnji dve leti je pri Vinku zorela ideja o tem, da bi predmete, ki so se skrivali v premnogih škatlah, razstavil. Uredil je prostore v nekdanji cvetličarni v črnomaljski Loki in nedavno za javnost odprl muzejsko AFKV zbirko, kot jo je poimenoval. Na ta način ne le, da ohranja tehnično in kulturno dediščino, ampak z njo seznanja ljudi. Še posebej bi morala biti zanimiva za mlajše, ki se jim bo gotovo marsikateri razstavljeni predmet zdel skoraj prazgodovinski, v resnici pa ni star več kot tri desetletja in še kakšno leto.

POMEMBNE SO ZGODBE

Papež je zbirko razdelil v dva sklopa. V prvem delu so na ogled naprave za predvajanje glasbe, kot so magnetofoni, gramofoni, kasetofoni, radijski aparati, stare kasete in zgoščenke. Na steni pa je predstavil belokranjske glasbene skupine in posameznike, povezane z glasbo. V drugem delu so razstavljeni fotoaparati in oprema, povezana z njimi, ter oprema za izdelovanje fotografij, filmske kamere, kinemotografski projektorji in projektorji za domačo uporabo, televizijski sprejemniki ter videorekorderji. A Vinka ne zanimajo le eksponati, ampak še bolj zgodbe, ki so povezane z njimi. In o skoraj vsakem od 180 razstavljenih predmetov večjih dimenzij pozna zanimive pripovedi, ki jih z veseljem pove obiskovalcem, ki si lahko njegovo zbirko ogledajo v popoldanskem času, ko je odprta tudi cvetličarna. Še posebej je ponosen na fotoaparat in filmsko kamero, ki ju je odkupil od Zvoneta Šeruge, svetovni popotnik pa je z njima prepotoval južno Afriko. Sicer pa sta med starejšimi razstavnimi eksponati fotoaparat na meh, narejen v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ter filmski projektor za domačo uporabo iz leta 1939.

Papež se zaveda, da je njegova muzejska zbirka živa stvar, ki se bo ves čas dopolnjevala. Z veseljem sprejme vsak predmet, ki bi ga sicer ljudje zavrgli. Namerava ustanoviti tudi društvo, v katerega bi se povezali ljubitelji avdio-, video-, fotografske in kinematografske opreme. V zimskem času pa načrtuje še tematske večere, povezane z vsem, kar razstavlja.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 25. aprila 2019

M. Bezek Jakše