DL: Vajeništvo - atraktiven način izobraževanja; Vajenci polovico časa v podjetjih

12.7.2019 | 11:30

Za vajeniški sistem izobraževanja je vedno več zanimanja. (Foto: GZS)

Za vajeniški sistem izobraževanja je vedno več zanimanja. (Foto: GZS)

Dobre volje je bilo na Festivalu vajeništva na pretek.

Dobre volje je bilo na Festivalu vajeništva na pretek.

Ravnateljica Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole na Šolskem centru Novo mesto Damjana Gruden

Ravnateljica Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole na Šolskem centru Novo mesto Damjana Gruden

Številne uspešne družbe temeljijo na povezovanju izobraževanja in gospodarstva. V Sloveniji so se učenci v šolskem letu 2017/2018 lahko prvič vpisali v štiri vajeniške programe, v prihajajočem šolskem letu pa bo na voljo že 12 poklicnih programov, ki se bodo izvajali po vajeniški obliki.

Na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, bodo vajeniške programe izvajali na Šolskem centru Novo mesto (oblikovalec kovin - orodjar, mizar, zidar, mehatronik operater, strojni mehanik) in Šolskem centru Krško - Sevnica, Srednji poklicni in strokovni šoli Krško (strojni mehanik).

Širitvi programov sledi tudi zanimanje in vpis vajencev. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se pred vpisom v novo šolsko leto na Festivalu vajeništva srečali delodajalci, srednje šole, ki izvajajo program vajeništva, in vajenci, ki v obdobju šolanja polovico časa preživijo pri delodajalcu in se tako kmalu poklicno socializirajo ter si zagotovijo zaposlitev po koncu izobraževanja.

BOLJ MOTIVIRANI ZA UČENJE

Od delodajalcev je bilo slišati, da se mladi prek vajeništva hitro vključijo v realno delovno okolje in se učijo konkretnega dela. Ko bodo končali šolanje, bo podjetje dejansko dobilo že »izdelanega« zaposlenega.

Sicer se podjetja zavedajo, da se z uvajanjem vajeništva njihova vloga in odgovornost na področju izobraževanja povečujeta. Strokovni in poklicni razvoj vajencev vodijo mentorji, ki skrbijo za prenos specifičnih znanj, spretnosti in izkušenj. Tako se je v preteklih letih v dodatna usposabljanja za prenos znanja na GZS vključilo kar 1.200 mentorjev iz podjetij, pri čemer učitelji v srednjih šolah ugotavljajo, da so dijaki, ki obiskujejo vajeniško obliko izobraževanja, bolj motivirani za učenje, kar se kaže tudi v tem, da skoraj do zadnjega pozitivno končajo letnik.

Prednosti vajeniškega sistema:
- možnost zgodnejšega zaposlovanja mladih,
- boljša usposobljenost glede na potrebe gospodarstva,
- zgodnejša poklicna socializacija,
- vajenec prek delovnega procesa spozna podjetje in obratno (podjetje spozna vajenca).

Bodoči delodajalci vajencem že med vajeništvom zagotavljajo vajeniške nagrade. V tekočem šolskem letu je prek GZS registriranih in aktivnih 160 vajeniških pogodb, kar zagotavlja popolno zaposljivost vseh vključenih dijakov.

NAJVIŠJA STOPNJA ZAPOSLJIVOSTI

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc izpostavlja: »Vajeništvo je odlična pot do poklica, saj prinaša največjo stopnjo zaposljivosti, hkrati pa omogoča nadaljevanje šolanja na programih 3 + 2, pozneje pa tudi na visokih in višjih šolah.«

Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od: 250 evrov za prvi letnik, 300 evrov za drugi letnik in 400 evrov za tretji letnik.

Državna sekretarka z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk pravi: »Pri vajeništvu je pomembno, da se pri delodajalcih izvaja najmanj 50 odstotkov praktičnega usposabljanja, kar pomeni, da so mladi, ki končajo ta program, neposredno zaposljivi. Drugi pomembni moment pa je povezovanje. Povezovanje šol, podjetij, Centra za poklicno izobraževanje, Zavoda RS za zaposlovanje.«

VEČ KOT 1.000 VAJENIŠKIH MEST

Gospodarstvo je zelo pozitivno sprejelo vnovično uvajanje vajeništva v Sloveniji, izpostavlja državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti in dodaja, »delodajalci sporočajo potrebe po več kot 1.000 prostih vajeniških učnih mestih. Menimo, da je prav vajeništvo tisto, ki lahko mladim približa poklice, ki so med njimi preslabo poznani in se zato ne odločajo zanje.«

Vajenec po končanem šolanju lahko nadaljuje izobraževalno pot.

Na našem območju je vajeniška učna mesta napovedalo več podjetij, med njimi: Belokranjska hiša - Gostišče Veselič, Kovač Interier, AC Krašna in Stilles.

»Vsi smo v življenju vajenci. Ko začnemo nekaj delati, se moramo vedno še dodatno usposabljati in učiti. Lahko je, dokler je nekaj v besedah, težko pa je nekaj narediti. Če je delo vrednota, ne zastara,« pravi svetovalec predsednika države dr. France Arhar.

POTREBUJEMO SLOVENSKI MODEL

Ravnateljica Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole na Šolskem centru Novo mesto Damjana Gruden pojasnjuje, da imajo na šoli trenutno 40 vajencev v treh različnih programih, sama pa je najbolj vpeta v program mizarja, ki ga zdaj izvajajo drugo leto. »Pozitivno je, da imamo samostojni oddelek, kar je dobro za samo izvedbo kot tudi vajence. Izpostaviti moram, da dobro sodelujemo z obrtniki in podjetniki. Sicer pa se moramo v Sloveniji zavedati, da iščemo svoj model vajeništva, gre za živo stvar, ki se bo še oblikovala,« poudarja Grudnova.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 18. aprila 2019

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava