DL: Belokranjski muzej - Če arheologa ni, so vsaj depoji

9.7.2019 | 10:40

Andreja Brancelj Bednaršek

Belokranjski muzej lani obiskalo 27.000 ljudi – Arheologija: bogate izjemne najdbe ostajajo v depojih, ker nimajo arheologa

Belokranjski muzej Metlika je, kot poudarja njegova direktorica Andreja Brancelj Bednaršek, nekaj posebnega v slovenskem prostoru, saj ima tri prenovljene dislocirane enote, Spominsko hišo Otona Župančiča na Vinici, Muzejsko hišo v Semiču in Galerijo Kambič v Metliki, medtem ko prenova glavnih prostorov muzeja v metliškem gradu ostaja nedokončana.

Muzej si za dokončanje zadnje četrtine prenove prizadeva že dve desetletji, saj nujno potrebuje dodatno stopnišče in dvigalo za gibalno ovirane ljudi. »Zaradi nedokončanih del žal ne moremo uresničevati zastavljenih ciljev, zato se nenehno obračamo na občino Metlika kot lastnico gradu, naj zagotovi potrebna investicijska sredstva,« je ob nedavni predstavitvi lanskega poslovanja muzeja dejala direktorica.

Belokranjski muzej kot osrednja regionalna muzejska ustanova je v skoraj sedmih desetletjih delovanja prerasel lokalne okvire in postal tudi pomemben gradnik belokranjskega turizma. Večinsko ga financira kulturno ministrstvo, a tudi tri belokranjske občine soustanoviteljice.

»10. aprila grem na kulturno ministrstvo zaradi arheološke dediščine Bele krajine, za katero ni ustrezno poskrbljeno. Do 70-letnice muzeja leta 2021 bi namreč radi postavili novo arheološko razstavo, saj je bila v Beli krajini zadnje čase cela vrsta v evropskem in celo v svetovnem merilu pomembnih arheoloških najdb. Te zdaj ležijo v depoju, ker v muzeju nimamo arheologa,« je povedala.

Poleg tega muzej nima primernih prostorov za depoje, kar bodo v kratkem morali pojasnjevati inšpekciji. Primerne depoje imajo le za arheološki del, za katerega pa, kako ironično, nimajo arheologa. Trenutno se rešitev za depoje kaže v eni od hal na območju Beti, ki naj bi jo občina pridobila v trajno last.

Ministrstvo za kulturo plačuje šest zaposlenih v muzeju, eno zaposleno v viniški enoti plačuje občina Črnomelj, medtem ko Zavod za zaposlovanje in občina Metlika plačujeta še enega zaposlenega prek javnih del. Muzej je lani med drugim digitaliziral materiale, restavriral, proučeval (npr. zgodovino metliških gasilcev, ki letos praznujejo 150 let) in evidentiral dediščino na terenu. Tako je evidentiral tudi zbirko 24 ikon očeta Mihajla Hardija iz Grkokatoliške župnije sv. Cirila in Metoda v Metliki. Med inventar je vpisal vse pridobljene predmete, med njimi 69 originalnih slik akademske slikarke Jane Dolenc, ki jih je ustvarila ob raziskavah dr. Marije Makarovič v Beli krajini.

Muzej je lani obiskalo več kot 27 tisoč obiskovalcev. Tri stalne razstave v gradu, galeriji in na Vinici si je ogledalo dobrih 10 tisoč obiskovalcev, ob tem da stalna razstava v Semiču zaradi prenove stavbe ni bila na ogled. Štiri lastne občasne razstave si je lani ogledalo 4908 obiskovalcev, še skoraj enkrat toliko pa pet gostujočih razstav. 66 pedagoških programov za otroke in mladino ter 11 andragoških programov je obiskalo 2071 udeležencev.

Po prenovi Muzejske hiše Semič bodo tam postavili in oktobra letos tudi odprli tri stalne razstave: osrednjo Narava Bele krajine in dve manjši: vinogradniško-vinarsko in Semič v dvajsetih slikah. Direktorica je izpostavila še Galerijo Kambič, ki razpolaga že z 200 podarjenimi slikami.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 11. aprila 2019

B. Dušič Gornik