DL: Šparglji - Premajhna ponudba kraljevske vrtnine

8.7.2019 | 14:45

Darinka je na špargljišču predstavila pridelavo špargljev. (Foto: M. B. J.)

Na voljo je bila različna hrana s šparglji. (Foto: M. B. J.)

Špeli (na levi) je delo s šparglji v veliko veselje. (Foto: M. B. J.)

V Beli krajini rastejo šparglji na hektarju in pol, kar je znatno premalo, saj se povpraševanje po tej zdravi in lokalni pridelani zelenjavi hitro povečuje – Na dnevu špargljev na Slančevi domačiji v Čurilah poleg tehnologije pridelave predstavili tudi številne jedi, ki jih je mogoče pripraviti s šparglji

Ko sta pred dvema desetletjema Darinka Slanc in njen brat Martin Brodarič z ženo Natalijo razmišljala, s čim bi se lahko na kmetiji poleg službe ljubiteljsko ukvarjala, sta se odločila, da poskusita z vzgojo špargljev. Tega takrat v Beli krajini ni počel še nihče, ta zelenjava pa je bila med potrošniki še precej nepoznana. Čeprav je bil to zanje zanimiv izziv, začetki niso bili lahki.

Takrat so vse to vzeli kot sprostitev po naporni službi, čeprav ni bilo zanemarljivo, da so šparglji prva zgodnjespomladanska zelenjava in zato tudi prvi dodatni vir zaslužka na kmetiji. Tako so prav na veliki ponedeljek pred 20 leti zasadili prvih 1.300 špargljev v Beli krajini. Šele deset let pozneje so jim s po 1.000 sadikami sledili na Grabrovcu in v Metliki, leta 2011 pa so posadili 3.900 špargljev še v Trnovcu, Črnomlju, Damlju in na Krasincu. Leta 2015 so posadili dodatnih skoraj 7.000 sadik na šestih belokranjskih kmetijah, a večinoma so jih dosadili tisti, ki so jih imeli že prej. Danes rastejo v Beli krajini šparglji na poldrugem hektarju, v Sloveniji pa jih 50 pridelovalcev goji na 90 hektarjih.

Njive s prvimi šparglji v Beli krajini ni več, se je pa Darinkina hčerka Špela, ki je bila brez službe, pred petimi leti odločila, da s partnerjem Jožetom na 16 arov veliki njivi v Čurilah posadita 2.400 sadik. Spet so sadili na veliki ponedeljek. Čeprav je pozneje Špela dobila zaposlitev, skupaj z Jožetom in Darinko še naprej pridelujejo to vedno bolj zanimivo zelenjavo. Kot so povedali na Slančevi domačiji na dnevu špargljev na letošnji veliki ponedeljek, je povpraševanje po tej kraljevski vrtnini, kot so jo imenovali stari Rimljani, v Beli krajini večje od ponudbe. »V Beli krajini smo v zadnjih letih posebno pozornost namenili promociji špargljev. Pripravili smo že veliko dni špargljev, prireditev Poroka špargljev z vinom, v okviru Vinske vigredi je sedem belokranjskih gostinskih lokalov pripravljalo špargljeve jedi, če omenim le nekaj dogodkov. Veliko promocijo so naredili tudi mediji, ki so predstavili zdravilne učinke te zelenjave,« je povedala Darinka Slanc, ki se še spominja, kako so prve šparglje ponudili v metliškem kiosku z zelenjavo, a nikakor niso šli v prodajo. Ko pa so zraven priložili še nekaj receptov, so hitro pošli.

Kako uporabni so šparglji v kulinariki, so na dnevu špargljev pokazali tudi na Slančevi domačiji. Iz njih je mogoče narediti prav vse, od predjedi, glavne jedi do sladice. Poleg tega, da imajo zdravilne učinke, so lahka hrana, pospešujejo izločanje vode iz telesa, vsebujejo vitamine, železo, malo sladkorja in veliko vode. Ker gre za sezonsko hrano, Slančeva priporoča, da jih ljudje jedo sveže aprila, maja in del junija. V polivinilasti vrečki vzdržijo sveži v hladilniku tri do pet dni, seveda jih je mogoče tudi vložiti ali zamrzniti.

Na vprašanje, zakaj kupovati slovenske, lokalno pridelane šparglje, ki si ga je postavila Darinka, je odgovorila kar sama. Ker so sveži in so brez dolgih transportnih poti hitro na krožniku, ker so ob pobiranju tehnološko zreli, nimajo odpadka in ker tako, ne nazadnje, podpiramo slovenske pridelovalce. »Družina bi ob službi zmogla pridelati še 1.000 sadik na sedmih do osmih arih. Ne nazadnje je veliko dela s šparglji le dva meseca na leto, ko jih je treba pobirati in pripraviti za prodajo vsak dan. Če bi se za tovrstno pridelavo odločilo vsaj še nekaj družin v Beli krajini, ne bi bilo tolikšnega pomanjkanja te zelenjave,« je dejala Darinka.

Morda pa se je kdo odločil za pridelavo po dnevu špargljev pri Slančevih, ki so predstavili pogoje pridelave, ogledati pa si je bilo mogoče tudi njihovo špargljišče nedaleč od hiše, ali pa si bodo ljudje za lastne potrebe posadili šparglje vsaj na svojem vrtu.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 25. aprila 2019

M. Bezek Jakše