Ljudje ob Kolpi - Franc Hočevar

29.6.2019 | 13:00

Ljudje ob Kolpi - Franc Hočevar
Ljudje ob Kolpi - Franc Hočevar
Ljudje ob Kolpi - Franc Hočevar

dr. Franc Hočevar, matematik in fizik; rojen 10. oktobra 1853 v Metliki, umrl 19. junija 1919 v Gradcu (Avstrija)

Rodil se je v družini sodnega pisarja Rajmunda Hočevarja, gimnazijo obiskoval v Ljubljani kjer je 1871 leta maturiral. Odloči se za študij matematike in fizike na univerzi na Dunaju, kjer pod mentorstvom Ludwiga Edwarda Boltzmanna 1875 doktorira iz področja določenih integralov. Najprej postane asistent na fakulteti na Dunaju, pozneje profesor na gimnaziji v Innsbrucku, nato na Visoki tehniški šoli v Brnu. Postane redni profesor na strojni fakulteti v Gradcu kjer je devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete, rektorskemu naslovu pa se večkrat odreče zaradi slabega zdravstvenega stanja (težave s srcem). Napiše veliko učbenikov za matematiko za različne stopnje srednjega šolstva, ki so v uporabi do konca prve svetovne vojne, na Hrvaškem in v Bosni tudi do konca druge vojne.

Pisal je v nemškem jeziku, vedno pa se je podpisoval s slovenskim imenom. Veliko njegovih knjig je bilo prevedenih v hrvaščino, srbščino in italijanščino, leta 1903 v Londonu izide prevod njegove knjige v angleščini, pozneje še ena knjiga. Napisal je tudi ogromno znanstvenih razprav s področja matematične analize in algebre – v strokovnih krogih so posebej izpostavili 21 člankov. V šolstvu njegovi učbeniki veljajo kot kratki, koncizni in jasni. Poznanih je 194 prvih izdaj njegovih knjig, izšlo pa je še 156 ponatisov. Pridobi tudi častni naslov »Dvorni svetnik«.

Njegovi študenti so ga opisovali kot pravičnega profesorja in zavednega Slovenca. 

Boris Grabrijan, KP Kolpa

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

30.6.2019–1     + (0)     – (1)     Oceni vl 

Pa smo spoznali še enega velikega Belokranjca in Metličana. Naj prizadevnim v krajinskemu parku Kolpa ne zmanjka volje za prijazna pisanja o dogajanjih v parku kot tudi o učni uri zgodovine ker s tem oživljamo naše vedenje o ljudeh in običajih. Naš ponos na ta znanja ni zaman. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava