DL: Center za duševno zdravje odraslih - Ne več od vrat do vrat

28.6.2019 | 11:50

ZD Sevnica

ZD Sevnica

Del strokovne ekipe Centra za duševno zdravje odraslih Posavje (Foto: M. L.)

Del strokovne ekipe Centra za duševno zdravje odraslih Posavje (Foto: M. L.)

Ustanovili Center za duševno zdravje odraslih Posavje, ki ima sedež v Zdravstvenem domu Sevnica – Pomembno je, da človeku ni tuje domače okolje – Avstrijci imajo manj bolniških odsotnosti in več bolnih

S prvim marcem so ustanovili Center za duševno zdravje odraslih Posavje (CDZO), ki ima sedež v Zdravstvenem domu Sevnica. Z njim so nadgradili vse tisto, kar so strokovnjaki s tega področja delali za duševno zdravje občanov že doslej.

V svetu je to praksa že vsaj petdeset let, v Sloveniji je razmeroma novo, da osebam s hudo duševno motnjo približamo psihiatrične storitve na primarnem nivoju, torej preden bi jih obravnavale bolnišnice. V tem smislu pri nas delamo že od leta 2013, in sicer vključujemo občine Radeče, Sevnica, Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki. Takrat kot pri nas so vzpostavili tako dejavnost še v nekaj slovenskih regijah. S tem, ko smo zdaj nadgradili CDZO, lahko ponudimo obravnavo hudih duševnih motenj blizu doma, celo tam, kjer ljudje živijo. Osebe, ki jih obravnavamo, so tiste, ki so bile že več kot enkrat letno sprejete v psihiatrično bolnišnico; ki so bile v preteklosti samomorilno ogrožene; ki so predstavljale nevarnost za druge, ki so opuščale psihiatrična zdravila in so se slabo znašle v domačem okolju, pojasnjujejo predstavnice centra Jacinta Doberšek Mlakar, koordinatorica skupnostnega dela centra, Anica Ocvirk, koordinatorica ambulantnega dela v tem centru, Vladimira Tomšič, direktorica Zdravstvenega doma Sevnica, in Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja, ena ključnih oseb pri nastanku nacionalne resolucije o duševnem zdravju, ki jo je parlament sprejel marca 2018, potem ko so, tudi z dejavno udeležbo Dernovškove, pisali nacionalni program duševnega zdravja. 

Strokovno ekipo CDZO sestavljajo zdravniki specialisti psihiatrije, diplomirane medicinske sestre, specialisti klinične psihologije, socialni delavci, psihologi, delovni terapevti in patronažna medicinska sestra, ki dela v posamezni občini. Tako sestavljena ekipa naj bi zadoščala za večino primerov, ko gre za duševne težave, zrele za poglobljeno obravnavo. »Zakaj je pomembno biti pri taki osebi doma? Zato, ker tam živi in se tam izražajo težave. Tam je treba narediti z njo načrt zdravljenja, obravnave, na ta način, da bo lahko bivala v svojem okolju,« pravi Doberšek-Mlakarjeva.

V središču omenjene obravnave je, kot rečeno, človek z duševnimi težavami. Strokovna ekipa se zato povezuje z ustanovami, kot so center za socialno delo, zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije, ter s človekovim delovnim okoljem in z najpomembnejšimi drugimi, torej s svojci, družino. In tako se skupno dogovarjajo o tem, kako zagotoviti kvalitetno življenje posamezniku in družini.

»Naš center ima dve enoti: ambulantni in skupnostni del, ki je bil že doslej. V skupnostni del so vključene osebe, ki imajo največ potreb na področju duševnega zdravja, v ambulantni del tiste, ki imajo nekaj manj tovrstnih potreb. V klasični ambulanti, ki je ločena od tega centra, pa so pacienti, ki imajo najmanj tovrstnih potreb: potrebo po zdravilih in kratko obravnavo,« pravi Jacinta Doberšek Mlakar.

V ambulantnem delu CDZO bodo v kratkem začeli delati tudi v psihoterapevtskih skupinah, kjer bodo tudi svojci dobili napotke. Pri delu centra je temeljno, kot poudarjajo predstavnice ustanove, da vključujejo poleg osebe s težavami tudi vse pomembne druge osebe, o katerih se pacient strinja, da sodelujejo. Privolitev in dogovor pa sta nujna. Člani centra delujejo skupinsko, in to je razlika v primerjavi s preteklo obravnavo. Včasih je vsak zdravnik izdal svoj »papir«, obravnavana oseba pa je z njim hodila od vrat do vrat oziroma je dokument doma založila. Zdaj pa gredo člani ekipe do človeka. Tudi prostorsko so center organizirali tako, da lahko delajo na ta način. 

»V bolnišnico gremo, ko smo hudo ogroženi, drugače smo doma. Pri duševnem zdravju je podobno,« pravi Vladimira Tomšič. Z izboljšanim strokovnim pristopom naj bi CDZO opravil več duševnih stisk, kot jih je v Posavju poniknilo doslej. Toda pahljača težav, ki jo bodo odpirali člani strokovne ekipe, bo nedvomno širša. Posavje bi glede tega težko bilo na boljšem, kot je Slovenija, in slovenska slika na tem področju nemara ni svetlejša, kot je na primer tista v Avstriji. »Število ljudi, ki so bolniško odsotni zaradi duševnih težav, raste v vsej Evropi. V Avstriji, na primer, pada število bolniških odsotnosti v celoti, toda pri tem raste število slednjih zaradi duševnih motenj,« pravi Mojca Zvezdana Dernovšek. Ti podatki pa presegajo zmožnosti centra za duševno zdravje odraslih Posavje in so problem sodobne (evropske) družbe. Kje torej začeti reševati težave?

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 4. aprila 2019

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava