Kresovanje v Adlešičih: Daj nam Bože dobro leto ...

28.6.2019 | 12:35

Kresnice pri Luciču

Kresnice pri Luciču

Bogdaj dober večer

Bogdaj dober večer

Ivanja roža - kresničevje

Ivanja roža - kresničevje

Tudi letos smo praznovali ivanje ali kresno noč (23. junij) po starem belokranjskem običaju. V belokranjskih vaseh ob Kolpi je namreč še vedno živ običaj kresovanja. Vsako leto ga ohranjajo le še v Adlešičih, včasih na Preloki in še kje. V Adlešičih se ohranja še v isti obliki kot je bila poznana pred sto in več leti.

Kresnice - skupina vsaj štirih deklet, raje pa več - da lahko pojejo večglasno - obiskujejo na kresni večer domačije in pojejo pred vrati. Skupino navadno spremlja moški s piščaljo, ki nepretrgoma piska. Dekleta pojejo večglasno - s PRETEKANJEM, da se pesem ne prekinja, ampak teče ves čas. Piskač dodatno poskrbi, da teče pesem ves čas - če bi se dekletom slučajno zalomilo in bi naredile pavzo. Če želijo prinesti družini in domu srečo, se pesem namreč nikakor ne sme prekiniti.

Ena od kresnic nosi košaro, v katero zbirajo darove gospodinj - to so jajca in denar.

Ko pridejo k hiši, (na starih domačijah so stopile na dvorno dvorišče, a teh skoraj ni več ...) stopijo v KOLO, kot imenujemo krog, ki ga je gospodinja pripravila iz ivanjih rož (navadno kresničevje - Aruncus dioicus, tudi do 2 m visoka rastlina, ki uspeva od junija do julija na senčnih tleh. Prepoznamo jo po velikem cvetu bele do rumene barve. Cvet ima podobno obliko kot metlica za brisanje prahu). Danes gospodinje včasih (preveč) poenostavijo in pripravijo kolo le iz orlove praproti - (Pteridium aquilinum, ki tudi lahko zrase zelo visoko - celo do 2 m, uporablja pa se predvsem za nastilj živalim).

Pesem se poje v večih različicah, skupno pa ji je ponavljanje po vsaki kitici "... Bog daj dobro leto!"

"Bog daj, bog daj dober večer!
Daj Bog, Marija, daj dobro leto,
Daj nam Bože dobro leto...
Tute jesu lepi dvori,
Lipi dvori ograjeni,
Ograjeni, pometeni,
Pomela ih lepa ...(doda se ime gospodinje), ..."

Pesem je kar dolga, proti koncu pa, da bi bile čimprej obdarjene zapojo še:

"Mi nimamo kada stati,
Mi smo nocoj malo spale,
Malo spale, rano vstale...

Nato gospodinja položi darila v košaro in kresnice brez prestanka nadaljujejo:

"... Lipa hvala na tem daru,
Ki ste nam ga darovali,
Mi se od vas poslovimo,
I vas Bogu izročimo,
Bog vas varuj i Marija,
Z lepim zdravljem i veseljem.¨

Ivan Feliks Šašelj je 1909 leta pisal, da se ni bati izginotja običaja kresovanja v Adlešičih, saj je Adlešiško župnišče obiskalo kar osem skupin kresnic, v bližnjih Tribučah sta kresovali dve skupini, kresnice pa so obiskovale dvore tudi v Žuničih in na Preloki.

Danes je drugače. V Adlešičih še vedno kresujejo kresnice – predice, ki so obiskale Adlešiče, Gorenjce in Dolenjce, mlajša skupina pevk pa letos ni kresovala. Prvič v 56 letni zgodovini Jurjevanja v Črnomlju – najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji, ki je potekal zadnji vikend pa se to ni pričelo s kresovanjem v jurjevanjski dragi in tako prvič niso nastopile adlešiške Kresnice.

Boris Grabrijan, KP Kolpa

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

16d nazaj—     + (1)     – (1)     Oceni vl 

Mislim, da so Adlešiči in okolica biser našega spomina na stare običaje. Leta in leta nas adlešičke pevke razveseljujejo s prigodnimi pesmimi in razveseljivo je, da se njihova volja prenaša tudi na mlajše. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava