DL: Kmetija Poreber - Molznice, telice in šparglji

23.6.2019 | 18:40

Aleš in Špela v hlevu, v katerem so krave molznice. (Foto: R. N.)

Nekateri šparglji so že pokukali iz zemlje, smo se lahko prepričali minuli teden. (Foto: R. N.)

Na kmetiji Poreber se že vrsto let ukvarjajo s pridelavo mleka – Po smrti očeta vodenje prevzel sin Aleš – V hlevu imajo okoli 20 krav molznic in 22 mladih plemenskih telic – Vlagajo v razvoj strojev in objektov – Na 60 arov veliki njivi 10.000 sadik špargljev – Zvečer poberejo, zjutraj gre že naprej

Čeprav je občina Dolenjske Toplice precej turistično naravnana, imajo dobro razvito tudi kmetijstvo. Na Seliščih je družinska kmetija Poreber, kjer se že vrsto let ukvarjajo s pridelavo mleka. Po smrti očeta je vodenje prevzel sin Aleš, ki se je pred leti pogumno odločil, da službo obesi na klin in se povsem posveti delu doma.

»Želel sem nadaljevati, kar je ustvaril že oče. Škoda bi bilo, če bi vse to opustili,« pravi Aleš, ki je sicer že od otroštva pomagal pri domačih opravilih in bil vseskozi vpet v razvoj kmetije. Zato mu je bilo lažje, ko je postal gospodar, a še vedno to ni bila lahka odločitev. Delo na kmetiji je zelo zahtevno in razpotegnjeno skozi ves dan, težko si vzameš dopust, pripoveduje, zato se nekateri mladi raje odločijo, da gredo v službo. A Aleš je, potem ko je oče zbolel, pustil takratno službo, kajti en moški mora biti vedno prisoten na kmetiji, pravi. »Še zlasti če so v hlevu krave molznice,« dodaja. Od države je dobil nekaj denarne spodbude, a precej manj, kot danes namenjajo prevzemnikom kmetij.

V hlevu imajo okoli 20 krav molznic in 22 mladih plemenskih telic. Pri delu mu poleg žene precej pomaga tudi mama. Od leta 2006, ko je prevzel kmetijo, števila niso bistveno povečevali, saj v hlevu ni prostora. Zato v prihodnje načrtujejo zgraditi novega. Trenutno namolzejo okoli 500 l na dan, kar na mesec znese okoli 15.000 l mleka. »Cena mleka je v preteklosti zelo nihala. Danes je okoli 30 centov za liter,« pravi Aleš in dodaja, da marsikdo misli, da kmetje dobro zaslužijo, a se ne zaveda, da je treba vseskozi vlagati v razvoj tako strojev kot tudi objektov. Pred leti so denimo zgradili dva nova silosa, kar ni bil majhen strošek.

DODATNA DEJAVNOST

V zadnjem času je njihova kmetija prepoznavna tudi po špargljih. Skupaj z ženo sta se leta 2013 odločila, da bi bila to lahko dodatna dejavnost na kmetiji. »Takrat je cena mleka upadla in dejala sva si, da si narediva načrt B, če bi šlo še navzdol. Pri prijatelju, ki je imel manjši nasad, sva videla, da ljudje kar sprašujejo po tej prvi spomladanski zelenjavi. Odločila sva se, da poskusiva, če bi se nama obneslo,« pove Špela. Nedaleč stran od kmetije sta najprej nasadila šparglje na 30 arov veliki njivi, in ker je bil odziv dober, sta pred dvema letoma obdelovalno površino povečala na 60 arov, na kateri imata danes okoli 10.000 sadik. »Sezona špargljev traja od sredine aprila do sredine junija. Nekateri že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo,« pravita naša sogovorca. Ob našem obisku minuli teden smo se prepričali, da so nekateri že pokukali iz zemlje in da bodo vsak čas primerni, da se jih odreže. Zalagata restavracije, ki dajejo poudarek lokalno pridelani hrani, ter nekatere vrtce in šole, saj so šparglji zelo zdravi. »Ker šparglji zelo hitro olesenijo, je pomembno, da je čas med pobiranjem in pripravo jedi čim krajši. Zvečer poberemo, zjutraj gre naprej, da so čim bolj sveži,« pravi Aleš. V teh dveh mesecih imajo na njihovi kmetiji zelo veliko dela, kar je ob dveh majhnih otrocih, Špela pa dela tudi v gostinstvu, včasih zelo naporno, zato po potrebi na pomoč priskočijo tudi sorodniki.

Čeprav ljudje vse bolj iščejo domačo zelenjavo, ne razmišljata, da bi pridelovala še kaj drugega, saj sta osredotočena le na šparglje.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 11. aprila 2019

Rok Nose