DL: Zavarujte se pred mišjo mrzlico

20.6.2019 | 12:45

Miši so povzročitelji bolezni, zaradi katere lahko bolnik tudi umre. (Ilustrativna fotografija)

Miši so povzročitelji bolezni, zaradi katere lahko bolnik tudi umre. (Ilustrativna fotografija)

Dolenjska ena od dveh regij, kjer se najpogosteje pojavlja mišja mrzlica – NIJZ pričakuje postopno naraščanje okužb

Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Med temi virusi ločimo več različnih vrst. V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava. Prvi primer te bolezni so pri nas zabeležili leta 1954.

Pojavlja se zlasti na Dolenjskem in v Prekmurju, vsako leto kot posamični primeri, ciklično pa tudi kot izbruh. Porast mišje mrzlice smo tako zabeležili leta 2008, ko je v celotnem letu zbolelo 45 oseb, leta 2012, ko je zbolelo 185 oseb, ter leta 2017, ko je zbolelo 76 ljudi. V letošnjem letu pa je do začetka marca že 12 prijav (od tega šest v novomeški zdravstveni regiji). V naslednjih mesecih pričakujemo postopno naraščanje števila novih primerov.

Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi – taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti). Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna pa je tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15 odst. Pojav povečanega izločanja seča oznanja obdobje okrevanja, ki lahko traja več tednov ali mesecev.

Cepivo proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Bolnikom znižujejo visoko telesno temperaturo, skrbijo, da ne dehidrirajo, oziroma jih po potrebi priključijo na dializo.

Ker se hantavirus, ki povzroča mišjo mrzlico, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Pomembna je tudi splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Zelo pomembno je umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi.

NASVETI ZA PREPREČEVANJE OKUŽB

V domačem okolju poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo. Poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe. Izvajamo redno deratizacijo.

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:

• Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor, tako da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 minut. V času prezračevanja nismo v prostoru.

• Pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. varikine) zmešamo z 10 enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.

• Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.

• Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še preostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.

• Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.

• Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

• Če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer so rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci, hrane ne puščamo na tleh, ne pijemo vode iz izvirov v naravi, ne poležavamo na golih tleh, skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju dela (poklicno) v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitenih na tleh, ne poležavamo in posedamo na golih tleh. Pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko, ne pijemo vode iz izvirov v naravi, skrbimo za higieno rok, predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem. Poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 28. marca 2019

Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravja, NIJZ, OE Novo mesto

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava