DL: O smradu, meji in kolonah - Bodo do rešitev prišli s protesti?

18.6.2019 | 13:50

Nova predsednica mestne skupnosti Metlika Alenka Tomašič (v sredini), ob njej Bojan Krajačič, ki je prisotne seznanil z dokončanimi in načrtovanimi naložbami. (Foto: M. B. J.)

Prebivalci mestne skupnosti Metlika o investicijah, smradu, varovanju državne meje, kolonah čez Gorjance in po mestu

Na zboru prebivalcev mestne skupnosti Metlika, ki jo od zadnjih volitev vodi Alenka Tomašič, ni bilo toliko vprašanj meščanov kot minula leta. So pa prebivalci mesta Metlike in Križevske vasi od gostov izvedeli marsikaj o tem, kar se dogaja v njihovem okolju.

Član sveta mestne skupnosti Bojan Krajačič je predstavil pomembnejša dela v preteklem letu in načrt dela za letošnje leto. Za krajane so pripravili tudi anketo, v kateri se lahko opredelijo za pet najpomembnejših naložb v mestu. Z rezultati jih bodo seznanili sredi leta, Krajačič pa je že napovedal, da bo najbrž na prvem mestu pločnik na Vinogradniški cesti. Župan Darko Zevnik je prisotne seznanil z deli, ki jih nameravajo opraviti v mestu. Poudaril je, da bo v naslednjih štirih letih v Metliki kar pestro, kar zadeva naložbe. Tako bodo 10. aprila začeli gradnjo 190 metrov dolge povezovalne ceste med Šolsko ulico in Trdinovo potjo. Da bo končno prišlo do gradnje, so potrebovali skoraj tri leta, saj so morali pridobiti zemljišča, ki niso imela lastnika. Zdaj je lastnica parcel država, ko pa jih bodo v občini potrebovali, jih bodo dobili brezplačno.

Metliška občina je dobila tudi 1,5 milijona evrov nepovratnega denarja, ki ga bodo porabili za urejanje kanalizacije v mestu, za urejanje in razširitev poslovnih con Pild in Beti. Upajo, da bo država kmalu pripravila razpis za gradnjo toplovodnega sistema v metliškem starem mestnem jedru, saj šele po tej investiciji lahko uredijo središče mesta. Junija bodo začeli po Metliki tudi napeljevati optiko.

Niko Šuštarič, predsednik okoljskega društva Proteus, je seznanil krajane, kaj naj storijo ob močnem smradu, ki so ga bili deležni tudi nedavno. Inšpektor res nima pravne podlage, da bi ukrepal ob smradu, saj ni uredbe, ki bi določala standarde o tem, kakšen smrad je še dopusten. »A državljani imamo po ustavi pravico do zdravega okolja, prav tako pa tudi pravico protestirati, in to je žal vse, kar ljudem ob smradu še ostane. Ne gre za protest, da bi nekomu nagajali, ampak da bi tudi ministrstvu, ki pripravlja uredbo, sporočili, da je na področju smradu treba narediti red,« je dejal Šuštarič in izrazil skrb, kaj se bo zgodilo z zemljo, ki jo gnojijo z gnojevko iz bioplinarne in v kateri se nalagajo težke kovine. Vprašal je, ali bo ta zemlja čez leta sploh še primerna za obdelavo, problem pa je, ker z digestatom iz bioplinske elektrarne gnojijo najboljša kmetijska zemljišča, ki so strateškega pomena za slovensko samooskrbo. »Na srečo so kmetje, ki gnojijo z bioplinsko gnojevko, v manjšini, a so najbolj arogantni in gnojijo najbolj brutalno,« je še opozoril.

Komandir policijske postaje Dušan Brodarič je dejal, da ljudi najbolj skrbi zaradi vlomov. Dotaknil se je tudi prehoda za pešce, ki naj bi ga zarisali na glavni cesti pri Gali, o katerem se že dolgo dogovarjajo, a ima pomisleke. »Tam je gost promet, toda ko se pešci zavedajo svoje prednosti, stopijo na cesto. Na manj kot 200 metrih bodo tri zebre, vozniki, ki so na dolgih vožnjah, so že utrujeni in bojim se, da bo kakšna nesreča več,« je opozoril, glede počasne vožnje za tovornjaki čez Gorjance pa dejal, naj bodo ljudje strpni. Bil je zadovoljen, da jim še uspe varovati zeleno državno mejo, vendar pa je vprašanje, koliko čas bodo še kos ilegalnim migrantom. Lani so jih obravnavali okrog 460, letos pa do minulega tedna 45.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 28. marca 2019

M. Bezek Jakše