DL: Dobrota je sirota - V štirih mesecih izsilila 90 tisoč evrov

8.6.2019 | 19:15

Valerija Kovačič ima sedem otrok, štirje so še mladoletni.

Valerija Kovačič ima sedem otrok, štirje so še mladoletni.

Andželin Kočevar je oče treh otrok, njegova partnerica je hči Valerije Kovačič.

Andželin Kočevar je oče treh otrok, njegova partnerica je hči Valerije Kovačič.

Deželna banka Slovenije je poslovalnico v Škocjanu odprla pred štirimi leti.

Deželna banka Slovenije je poslovalnico v Škocjanu odprla pred štirimi leti.

Začelo se je povsem nedolžno. Bančni uslužbenki, ki je delala v poslovalnici v Škocjanu, se je romska družina iz Dobruške vasi tako smilila, da jim je večkrat podarila oblačila za otroke, hrano, občasno tudi manjše zneske denarja. A kmalu se je zgodba povsem zasukala, dva člana te družine sta jo začela izsiljevati in v štirih mesecih jima je izročila več kot 90.000 evrov gotovine.

Lani sta v poslovalnici Deželne banke Slovenije v Škocjanu računa odprli Hajdi Kovacic , ki je za razpolaganje z denarjem pooblastila partnerja Andželina Kocevarja , in pozneje še njena mama Valerija Kovacic . Ker je bančnica opazila, da se je družina v Škocjan vozila z vozom, je sklepala, da so zelo revni. Odločila se je, da jim bo pomagala po svojih močeh, in tako je začela nositi vrečke z otroškimi oblačili, hrano, včasih jim je namenila tudi kakšen evro.

»UBILI TE BOMO«

Na ta način so navezali stik, kar je postalo usodno. Najprej je k bančnici začel hoditi Kočevar in si od nje izposojal denar, za katerega je enkrat celo podpisal pogodbo, potem pa je spremenil taktiko. Zahteval je večje zneske in nič več ni podpisoval pogodb, ampak je uslužbenki začel groziti v smislu, da ve, kje je doma, da bodo ubili njeno družino in njo.

Njegovo navodilo je bilo, da nikomur ne sme povedati, kaj se dogaja. Prestrašena bančnica mu je začela izročati večje zneske denarja, ki jih je najprej dvigovala s svojega računa, ko ga je spraznila, je dvigovala z računov svojih najbližjih in na koncu celo z računov drugih komitentov banke ter iz blagajne. Od julija do sredine novembra si je na ta način prilastil več kot 45.000 evrov.

TAŠČA PO ZETOVIH STOPINJAH

Ker je Kočevar očitno tašči povedal, kako prihaja do gotovine, je nekaj mesecev pozneje na isti banki odprla račun še Valerija Kovačič in prestrašeno uslužbenko začela izsiljevati še ona.

Kot zet ji je grozila, da ji bodo pokončali družino, uničili avto in jo spravili iz službe. V dobrem mesecu dni si je na ta način pridobila neverjetnih 44.000 evrov. Bančnica nikomur ni upala povedati, kaj se dogaja, tiho je trpela, kar je opazila tudi družina in okolica. Na koncu, ko je izsiljevanje že preraslo vse meje, ko je zadeva postala sumljiva tudi vodji poslovalnice in sta Kočevar ter Kovačičeva vsak zase prihajala tudi po večkrat na dan, je zgodba prišla na plan. Izsiljevalca sta pristala v priporu.

Zagrožena kazen za tovrstno kaznivo dejanje je največ pet let zapora. Glavna težava obeh obtožencev ne bo zaporna kazen, ampak kako vrniti denar, kar je v takšnih primerih praviloma del izrečene sankcije. Oba sta prejemnika denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, ki tudi na račun velikih družin (Kovačičeva ima sedem otrok, od tega so štirje mladoletni, Kočevar ima tri otroke) niso prav majhni, a kljub temu vrniti 90 tisočakov ni mačji kašelj še za koga, ki solidno zasluži.

BANKE IMAJO NATANČNA NAVODILA

Ker nas je zanimalo, kako pogosto se takšna izsiljevanja dogajajo in kakšna navodila imajo bančni uslužbenci glede reagiranja, smo se najprej obrnili na Deželno banko Slovenije, od koder jeNataša Crnkovic odgovorila: »V Deželni  banki Slovenije imamo za primere kaznivih dejanj predpisana natančna navodila, kako zaposleni v teh primerih ravnajo. Ta navodila so skladna z vso veljavnoregulativo. Periodično izvajamo  tudi interna izobraževanja na to temo Samih številk tovrstnih dejanj pa ne razkrivamo.«

Zelo podoben odgovor je poslala tudi Aleksandra Žibrat iz Združenja bank Slovenije: »Podatkov glede števila in načina primerov izsiljevanja bančnih uslužbencev na ravni Združenja bank Slovenije ne zbiramo. V kolikor pride do izsiljevanj bančnih uslužbencev članice združenja, banke in hranilnice vsak primer izsiljevanja obravnavajo posebej in posamično, na podlagi in v skladu s svojimi internimi akti, ki jih imajo oblikovane banke in hranilnice. V primeru prisotnosti groženj se vključijo tudi organi pregona.«

GROŽNJE TAKOJ PRIJAVITE POLICIJI!

Na Policijski upravi (PU) Novo mesto opažajo, da so oblike izsiljevanja zelo različne, največkrat pa je namen storilca, da s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist. »Za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da bi storilec premoženjsko korist dejansko dobil, nezakonit je že poskus izsiljevanja,« je izpostavila predstavnica za odnose z javnostmi na omenjeni PU Alenka Drenik.

V posameznih primerih gre lahko za dejanski dolg, povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, lahko je dolg namišljen, kjer gre običajno za hujše oblike izsiljevanja, ali pa izsiljevanja z golimi fotografi jami ali posnetki. Pojavljajo se tudi izsiljevalski virusi, kjer so žrtve predvsem podjetja, v posameznih primerih pa tudi posamezniki.

»Kriminalisti in policisti po prejemu prijave v preiskavah ugotavljajo, da žrtve oziroma oškodovanci situacijo najprej skušajo rešiti sami in vsaj v začetni fazi izpolnijo pričakovanja izsiljevalcev. Le v redkih primerih pa storilci po prejemu denarja ali izpolnitvi svojih zahtev prenehajo grožnje,« pojasnjuje Drenikova in dodaja, da običajno svoje zahteve še povečajo, od žrtve tako zahtevajo še več denarja ali drugih uslug, stopnjujejo pa tudi grožnje oziroma pritiske na žrtev. Žrtve se tako znajdejo v zelo težkem položaju in šele takrat poiščejo pomoč in zaščito.

»Vsem, ki se znajdejo v podobnih situacijah in ocenjujejo, da bi lahko postali žrtev izsiljevanja, svetujemo, da takoj podajo prijavo policiji. Brez sodelovanja oškodovanca preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj ne more biti uspešno. Svetujemo, da oškodovanci ustrezno zavarujejo vse podatke, ki bi lahko koristili pri preiskovanju in dokazovanju kaznivega dejanja (telefonski klici, SMS-sporočila, elektronska sporočila ipd). Policisti bodo v okviru svojih pristojnosti in pooblastil storili vse, da žrtev zaščitijo in ukrepajo zoper storilca.«

Zanimalo nas je tudi, koliko kaznivih dejanj so v zadnjih letih zabeležili na območju Policijske postaje (PP) Šentjernej, ki pokriva območje romskega naselja Dobruška vas. Seveda je jasno, da vseh kaznivih dejanj niso zakrivili Romi. Policisti PP Šentjernej so v letu 2018 obravnavali 183 kaznivih dejanj (184 v letu 2017, 225 v letu 2016). »V lanskem letu je preiskanost kaznivih dejanj znašala 49,7 odstotka, v letu 2017 pa 48,4 odstotka, za kazniva dejanja so policisti ovadili 91 oseb. Med najpogostejšimi kaznivimi dejanji s področja splošne kriminalitete izstopajo tatvine in velike tatvine (94 v letu 2018, 106 v letu 2017, 138 v letu 2016),« je še pojasnila Drenikova.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 4. aprila 2019

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

8d nazaj+5     + (5)     – (0)     Oceni delec 

Bolj kot jezen na izsiljevalsko družino, sem jezen na bančnico. Le kje ji je pamet? Očitno bi bilo nujno potrebno, da banke periodično preverjajo psihofizično stanje uslužbencev.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava