DL: Direktorica KZ Metlika - Živina v tujino, kjer ima višjo ceno

1.6.2019 | 17:30

V Kmetijski zadrugi Metlika zadnja leta pripravljajo tudi spomladanski sejem. Letošnji je bil minuli torek, zanj pa je bilo veliko zanimanje. (Foto: M. B. J.)

Tatjana Malešič

Konec minulega leta je vajeti v Kmetijski zadrugi (KZ) Metlika prvič, odkar zadruga obstaja, prevzela v roke ženska. Direktorica je namreč postala Tatjana Malešič, ki je bila pred tem 18 let v zadrugi vodja komerciale. Kot pravi, bodo tudi v prihodnje osnovni stebri zadruge ostali programi Vino, ki vključuje Vinsko klet in vinogradništvo, Mesnine s klavnico in mesnim diskontom v Ljubljani, Trgovina z metliškim Agrocentrom in maloprodajo ter Gastro, ki oskrbuje gostinstvo.

Direktorica je zadovoljna z lanskim poslovanjem, saj so po dolgoletni krizi začutili rast kupne moči na slovenskem trgu. A prav to je po njenih besedah po drugi strani pripomoglo k pomanjkanju delovne sile, k pritiskom na plače ter k fluktuaciji kadra. KZ Metlika je lansko leto zaključila pozitivno, realizacija pa je bila za 2,7 odst. višja kot leta 2017.

Rast gospodarstva so najbolj občutili v programu Gastro, ki je glavni program zadruge. Iz osmih centrov oskrbujejo predvsem gostince po vsej Sloveniji, prodati pa poskušajo čim več lastne proizvodnje. Zavedajo se izredno močne konkurence, zato med drugim ves čas širijo program, načrtujejo pa tudi ponudbo na tujih trgih.

Zadovoljni so tudi z rastjo prodaje v programu Trgovina, kamor spada Agrocenter in živilske trgovine. Letos so začeli tesneje sodelovati z Merkurjem. Konec lanskega leta pa so prevzeli Mercatorjevo franšizno prodajalno v Semiču. V vseh trgovinah so uredili domači kotiček, v katerem je potrošnikom na voljo precej domačih pridelkov in izdelkov, v prihodnje pa nameravajo to ponudbo razširiti še zunaj Bele krajine. Če bodo možnosti, bodo začeli odpirati franšizne prodajalne ne zgolj v Beli krajini, ampak tudi zunaj njenih meja. Večjo pozornost nameravajo nameniti tehnični trgovini, niso pa opustili niti misli na gradnjo novega Agrocentra v Metliki, če bodo ugodne razmere na trgu.

Malešičeva opozarja na razmere, povezane z mesom, ki so, kot sama pravi, v zadnjem času precej na prepihu. »Meso je v Sloveniji podcenjeno, saj je njegova cena precej nižja kot v bližnjih državah. V naši klavnici koljemo predvsem govedo, bodisi belokranjsko ali pa ga odkupimo od drugih slovenskih zadrug. V zadnjih letih se dogaja, da dobro slovensko živino odkupijo tujci, ki jo lahko plačajo po višjih cenah, kot jih ponuja slovensko tržišče. S tem prihaja do pomanjkanja živine in dvigovanja njihove cene na eni strani ter pritiskov trgovcev po čim nižjih cenah na drugi. Ponudniki slovenskega mesa smo prav tako nekonkurenčni v javnih ustanovah in v gostinstvu, saj je odločujoča cena, cenejše meso pa prihaja v te ustanove iz Poljske, Madžarske in iz drugih vzhodnih držav,« opozori Malešičeva ter doda, da zadruga spodbuja rejo živine pri svojih kooperantih in jim ponuja ugodnosti, žal pa je sedaj le petina živine, ki jo pripeljejo v klavnico, belokranjske. Sicer pa na mesnem področju med drugim načrtujejo linijo za žar program za gostinstvo.

Če je primanjkovalo govedi, pa to za lansko leto ni mogoče reči za grozdje. V zadružni Vinski kleti so odkupili kar 70 odst. več grozdja kot leto prej. »A ker tudi drugod po Sloveniji ni bilo bistveno drugače, je na trgu že čutiti zniževanje cen vina. Poleg tega so izredno popularni mali proizvajalci, ki so zelo cenovno agresivni, hkrati pa poslujejo na način, ki za zadrugo ni sprejemljiv oz. dovoljen,« opozori. V zadrugi načrtujejo, da bodo letos poslali na trg prestižno linijo vin vrhunske kakovosti in višjega cenovnega razreda. Začrtane imajo tudi zelo ambiciozne cilje glede prodaje ne le na domačem, ampak tudi na tujih trgih. Priložnosti se jim ponujajo na poljskem, češkem in srbskem trgu, načrtujejo pa tudi izvoz na Kitajsko in v druge evropske države. Da bi povečali prepoznavnost vin, predvsem metliške črnine, bodo poskušali privabiti v zadružno tunelsko klet, ki je posebnost v naši državi, čim več obiskovalcev.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 28. marca 2019

M. Bezek Jakše