DL: Bolečin v prsnem košu ne bi smeli ignorirati!

25.5.2019 | 11:15

DL: Bolečin v prsnem košu ne bi smeli ignorirati!
DL: Bolečin v prsnem košu ne bi smeli ignorirati!

Bolečina v prsih ali angina pektoris nastopi, če srčna mišica ne dobi dovolj s kisikom obogatene krvi. Hudo stiskanje lahko izžareva v hrbet, čeljust, ramena, vrat ali roke.

Srčna mišica potrebuje za normalno delovanje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka vanjo po koronarnih arterijah. Če se te ožijo zaradi ateroskleroze, dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Vse skupaj poslabša še visok krvni tlak, ki pospeši bitje srca, kajti hitreje ko srce dela, več kisika potrebuje. Ko srce ne more več normalno biti, začutimo bolečino za prsnico, ki traja od ene do pet minut. Imamo neprijeten občutek stiskanja, tiščanja, tesnobe, pritiska in teže na prsnico, ki se lahko širi po rokah vse do leve polovice obraza, številni ga čutijo tudi v tilniku in levi lopatici.

Srce kliče na pomoč!

Tako imenovana stabilna angina pektoris, ki jo je mogoče predvideti in povsem popusti, če obmirujemo in vzamemo zdravila, še zdaleč ni tako nevarna kot njena nestabilna različica. Ta se pojavi celo med mirovanjem, ob povsem normalnem pulzu in krvnem tlaku, povzroča pa jo nevarno zoženje koronarne arterije, lahko celo krvni strdek, ki pa žilo enkrat ovira ali ne. V takem primeru lahko pride celo do srčnega infarkta oziroma nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Zato je treba vsakogar, ki ga stiska v prsnem košu, vzeti zelo resno in mu priskrbeti zdravniško prvo pomoč. Šele ko zdravnik preveri, kaj nam želi srce povedati, lahko angino pektoris »oskrbimo« sami.

Obvod in zdravila

Ker so vzrok za angino pektoris zožene arterije, lahko kirurg te razširi s posebnimi balonskimi katetri, lahko jih očisti ali premosti zamašeno arterijo s pomočjo obvoda (angleško pravimo temu bypass). Poleg tega napade angine pektoris lajšamo in preprečujemo z zdravim načinom življenja in zdravili. Vsi bolniki s stabilno angino pektoris lahko vsak dan pojedo majhen odmerek acetilsalicilne kisline.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 7. marca 2019

Tea Dečman

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava