DL: Podžupanja MO NM Sara Draškovič - Prihaja 'novomeški uber'?

21.5.2019 | 14:45

Sara Drašković (Foto: M. M.)

V drugem mandatu novomeškega župana Gregorja Macedonija se je nepoklicnima podžupanoma Boštjanu Groblerju in Bojanu Kekcu pridružila še poklicna podžupanja Sara Drašković. Kot nekdanja vodja županovega kabineta večjega uvajanja v delo verjetno ni potrebovala, ob predstavitvi njenih zadolžitev pa so z rotovža izpostavili razvojne projekte in sistem lokalne blaginje. Sama pravi, da je delo podžupanje podobno vodenju kabineta, v skoraj isti sapi pa se razgovori o senzorjih na parkiriščih, po katerih bodo uporabniki vnaprej lahko videli, koliko parkirnih mest je na voljo, čakanju na prve izsledke analiz merjenj kakovosti zraka in izzivih, povezanih s tem, pa načrtih z arheološkim parkom Situla in ostalo turistično ponudbo, prenovi Narodnega doma, kjer čaka na rezultate dveh evropskih razpisov itd.

Kaj bi lahko rekli o sistemu lokalne blaginje?

Sistema lokalne blaginje smo se lotili iz dveh razlogov. Prvi je, da bi radi pogledali vse življenjske točke posameznika, kaj mu sistem že nudi, in to aktivno koordinirali, da so storitve in pravice občanom dejansko na voljo. Tu bi se radi povezali z vsemi državnimi javnimi ustanovami, kot je denimo CSD. Težava tako državnih kot lokalnih politik, pa ne mislim le na socialo, je v sistemski naravnanosti, prilagojeni večini, kjer pa se kakšni posamezniki izgubijo. Drugi razlog je, da bi oblikovali neki nov sistem oz. način pomoči ljudem, da si lahko pomagajo sami. S takšnimi stiki, prepričana sem namreč, da moramo biti čim več na terenu med ljudmi, bi ujeli veliko težav in skušali posameznike usmeriti. Zato moramo biti aktivni poznavalci vseh programov, ki so na voljo, ne nazadnje jih nemalo financira občina. Tisti, ki denimo še niso povsem v stiski, bi lahko hitreje našli vse informacije, programe, podpore ipd., kar jim je na voljo.

Konkreten primer?

Ideja je bila, da za različna življenjska obdobja ugotovimo, kaj posameznik potrebuje. Želja je, da če v kakšnem letu pomagamo 200 ljudem in v naslednjem spet, bomo kot družba napredovali. Te informacije in stik z ljudmi nam lahko pomagajo tudi pri oblikovanju novih ukrepov, novih politik, ki bi zajezile pogoste težave.

Omenili ste informiranje. Ne glede na npr. vrsto člankov o brezplačnem dveurnem parkiranju v bližini centra še vedno marsikdo tega ne pozna.

To smo sprejeli v prejšnjem mandatu, natisnili smo letak za gospodinjstva ipd., a res ne vem, kako to rešiti, razen da trkamo od vrat do vrat.

Tudi obvestilo na parkomatih ne zadostuje?

Kot kaže, ne povsem. Zdaj gremo v izboljšavo grafike, obvestilo bo nalepljeno spredaj, mogoče ga ob strani niso opazili. Je pa res, da kdor bo želel biti informiran, bo. Tudi vaš časopis ogromno poroča o dogajanju, tu so še brezplačniki, občina je sama bolj aktivna pri podajanju informacij, a prostora za izboljšave je še precej.

Prevladuje tudi mnenje, da npr. v skandinavskih državah ob obisku lokalnih ali državnih organov posameznik dobi vse, kar potrebuje, in da so javni uslužbenci tam zato, da mu čim bolj pomagajo. Pri nas pa gre za pošiljanje od vrat do vrat. Bi to ta sistem, o katerem govorite, izboljšal?

Eden od povodov je bil, da na rotovž prejemamo nemalo pisem posameznikov v stiski, to so zelo pretresljive zgodbe, in običajno pišejo nam, ko nimajo več nikogar. Osebno se mi zdi to narobe, da je tako, saj smo vendarle »preveč bogata občina, da bi imeli reveže«. To nikakor ne pomeni, da bo posameznik prišel sem in dobil denar, to ne gre, a se bomo potrudili, da bi vse, kar že obstaja, na neki enostaven, pameten način uredili in predstavili ljudem. Občina bi tu odigrala večjo vlogo koordinatorja. Če že oblikujemo lokalno politiko in želimo, da je bolj po meri ljudi, moramo njihove zgodbe poznati. Že zdajšnji sistem spoznavam od primera do primera …

Veliko govorite o socialnih stiskah …

Drži, ampak gre za širšo zadevo. Kot primer vzemimo neko mlado družino z otroki. Prav je, da na enostaven način izvedo, kaj vse jim MO Novo mesto lahko nudi. Enako starejši: kaj vse jim ponujajo občinski ali državni zavodi, nevladni sektor. V našem mestu npr. veliko ljudi ne ve, da imamo Posvetovalnico za starše, ki jo občina financira, programi so, pomoč je brezplačna, le uporabiti jo je treba, še preden so stiske prehude.

Kaj pa preostali razvojni projekti?

Sem uvrščam vse, kar ni osnovna infrastruktura, in teh projektov je res ogromno. Denimo cel spekter projektov mobilnosti, ki je rak rana tega mesta, kot sta optimizacija mestnega potniškega prometa, dodajanje prevozov na klic.

Gre za »novomeški uber«?

Letos bi to radi pilotno uvedli, šlo pa bi za dopolnitev mestnih avtobusov. Imamo torej nekaj linij, vsekakor ne dovolj in ne dovolj pogostih, a je to vse povezano z visokimi stroški. Ideja je, da prek npr. pametnega telefona naročiš svoj prevoz. Razmišljamo v smeri, da če že imaš mesečno karto za avtobus, je tudi tak prevoz brezplačen od postaje do postaje, če bi rad do hiše, pa doplačaš. Organizirali bi jih z lastnimi vozili, čakamo na razpis Ekosklada za električna vozila, potem bi to izvajali v kakšnem javno-zasebnem partnerstvu ali prek koncesije. Premisliti je treba dobro, koliko vozil potrebujemo. Radi bi rešili luknje po tistih naseljih, kjer ni avtobusov ali pa kjer so in jih npr. popoldne ni.

Še kakšen ukrep?

Ja, tako imenovani car sharing oz. souporaba vozil, kar nekaj mest v Sloveniji to že ima. Je pa res, da pri vseh ukrepih govorimo o spreminjanju navad, kar ne gre hitro. A če imamo 24 tisoč delovnih mest v mestu in 15 tisoč aktivnih prebivalcev, od katerih se jih tri tisoč na delo vozi drugam, to pomeni, da imamo 12 tisoč ljudi, ki sem pridejo od drugod.

Bi te usmerili na P+P sistem?

To je ena od možnosti, a je pri tem treba zagotoviti, da na avtobus ne čakajo predolgo, kjer spet lahko pomagajo prevozi na klic. In izziv je tudi ostalih 12 tisoč, ki se vozijo na delo znotraj mesta, kako jih spraviti na druge oblike javnega prometa. Z državo se že pogovarjamo, kako bi regijske linije vključili v naš sistem, npr. na relaciji do Stopič. Ampak tu je treba poenotiti način plačevanja, kar delamo z mestno kartico.

Recimo, da imam to kartico ali fizično ali kot aplikacijo na telefonu. Kaj zdaj?

Z njo boste lahko plačali mestni potniški promet in parkiranje, v nadaljevanju pa bi radi, da se dopolni z vstopnico za vlak npr. Možnosti je res veliko, ne gre le za promet, tu bi imeli še kartico za Knjižnico Mirana Jarca, vstop na bazen, ko bo zgrajen, ali stadion, pa abonma v KCJT itd.

Pred vami je več map in na vrhu vidim napis oživljanje mestnega jedra.

Seveda, tudi to je med razvojnimi projekti. Po prenovi potrebujemo vsebino.

Kakšen je odziv na razpis za subvencije za nove najemnike?

Lahko bi bil boljši. A žal slišim, da je pri marsikaterem najemodajalcu to bil razlog, da so dvignili najemnino. Smo pa z rebalansom proračuna (Občinski svet ga bo sprejemal na današnji seji; op. av.) 25.000 evrov dali za javni poziv za celoletne ali sezonske programe. To ni isto kot razpis za dogodke, ampak ljudi želimo spodbuditi še za nove programe, denimo počitniško varstvo otrok na trgu, izobraževalne delavnice, tečaji. Pri tem ne gre le za Glavni trg, razmišljamo tudi o vsebinah za Novi trg, pa celotno obrežje Krke, šport v Češči vasi …

Še kaj zunaj centra?

Seveda, tu delamo s krajevnimi skupnostmi in za letos so pripravile za milijon evrov projektov.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 14. marca 2019

Mirjana Martinović