DL: Tradicija in sodobnost - Kot je pletel Ludovik

20.5.2019 | 14:50

Bernardin prikaz pletenja mrež je bil zelo nazoren.

Bernardin prikaz pletenja mrež je bil zelo nazoren.

Ta mreža je stara skoraj 80 let.

Ta mreža je stara skoraj 80 let.

Za pletenje so potrebne ročne spretnosti, a tudi dobra volja.

Za pletenje so potrebne ročne spretnosti, a tudi dobra volja.

Pripomočki za pletenje mrež

Pripomočki za pletenje mrež

Bernarda Kump iz Črnomlja se je pred leti od več kot 90 let starega Ludovika Kobeta naučila plesti mreže, te spretnosti pa je naučila 16 žensk, saj ne želi, da pletenje potone v pozabo

Pred leti so imeli v domu starejših občanov v Črnomlju zanimivega stanovalca, ki mu je bila, čeprav bi letos, če bi bil še živ, praznoval 97. rojstni dan, pot iz rodnih Dolenjih Radencev pod Starim trgom ob Kolpi do Črnomlja najdaljša v njegovem življenju. To je bil Ludovik Kobe - Žepanov, ki je bil zaradi telesne okvare vse življenje priklenjen na domačo vas in njeno bližnjo okolico. Ni obiskoval šole, ni šel v vojsko, je bil pa od 10. leta starosti eden od črednikovih pomočnikov in je kar 70 let pasel živino po radenskih pašnikih.

Tako kot je bilo skromno Ludovikovo življenje, je bilo tudi tisto, kar je s seboj prinesel v črnomaljski dom: božično voščilnico s sveto družino, očala, škarje, star pipec in leseno orodje za spletanje mrež. Čas si je namreč v novem domovanju krajšal s pletenjem mrež, s katerimi je nekdaj lovil ribe v Kolpi. Ob našem obisku pred slabimi šestimi leti je takrat še vedno vitalen Ludovik povedal, da je bilo včasih v reki veliko rib, predvsem mren in platnic. Kar sam si je izdelal orodje za pletenje mrež, ki pa imajo danes drugačno funkcijo.

Ludovika in njegovo spletanje mrež je po naključju spoznala tudi Bernarda Kump iz Črnomlja. Prevzela jo je njegova skromnost, a tudi ročne spretnosti. »Bil je tako skromen, da me je kar bolelo srce. Večkrat sem ga obiskala v domu in naučil me je plesti mreže. Spominjam se, da smo doma na kmetiji imeli mreže, spletene s takšnim vozlom, s katerimi smo si pomagali pri prenašanju sena. Gre za ribiški vozel, znan po vsem svetu, zanimivo pa je, da se je ohranil na celini. Prednost tega vozla je, da se razteza, če pa mrežo prerežeš, se ne trga naprej,« je povedala Bernarda, ki se je odločila, da bo še koga naučila, kako se naredi ribiški vozel. Ni namreč naletela na nikogar v Beli krajini, ki bi bil še vešč te spretnosti, ne želi pa, da povsem potone v pozabo.

Priložnost za uk se je pokazala v okviru projekta Povečanje samooskrbnosti z naravnimi potenciali Bele krajine (Volna, lan, konoplja). V svoji galeriji Medeni butik v starem črnomaljskem mestnem jedru je Kumpova pripravila delavnico spletanja mrež iz konopljine vrvi s posebnim lesenim orodjem, sicer repliko Ludovikovih pripomočkov. Zanimanje za delavnico je bilo veliko, vendar je lahko sprejela le 16 tečajnic iz Bele krajine in z Dolenjske. Za pletenje mrež pa se zanimajo tudi že drugod po Sloveniji.

»Ta vozel ni tako enostaven, prednost pa imajo tisti, ki so vešči ročnih spretnosti. Pripravila sem tudi priročnik. Vesela sem, da so na koncu delavnic vse udeleženke znale narediti vozel, seveda pa bodo morale še vaditi,« je povedala Bernarda, ki je za vsako udeleženko pripravila tudi orodje, torej šivanko in čolniček ter konopljino vrv. Potreben pa je še kavelj ali žebelj, na katerega zatakne prvo zanko, okrog katere spleta mrežo. Tudi v etnološki zbirki v Belokranjskem muzeju v Metliki hranijo orodje za izdelovanje mrež, le da je poimenovanje nekoliko drugačno. Iglo in klinc, ki sta prišla v muzej leta 1953, je izdelal Matija Verderber iz Bilpe.

»Za sodobne potrebe lahko uporabimo tudi druge materiale. Namen projekta Volna, lan, konoplja je, da se začnemo vračati k starim, tradicionalnim znanjem, uporabljenim v moderne namene. Tako mreže, spletene z ribiškim vozlom, lahko uporabimo za modne dodatke, dekorativne dodatke k oblačilom, za mrežaste torbe za nakupe, za na plažo, v knjižnico, za shranjevanje pridelkov, ki jih obesimo pod strop, in še za marsikaj,« je naštela Kumpova. Predvsem pa je pomembno, da so v Beli krajini iz stare skrinje potegnili vozel, ki ga je Bernarda spravila v življenje.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 14. marca 2019

Besedilo in fotografije: M. Bezek Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava