DL: Brv Irča vas - Policijo klicala lastnik in občina

15.5.2019 | 14:45

Marjan Drenik pred vstopom na svoja zemljišča na levem bregu reke, kjer je zaradi neželenih obiskovalcev že pred leti postavil zapornico.

Od javne ceste do brvi bo občina po sedanji poljski stezi zgradila večnamensko pot, lastnika pa želi zaradi previsokih odkupnih cen razlastiti. Ta vztraja, da to ne drži in da je prostora dovolj za »občinsko« in »njegovo« pot.

Na občini pričakujejo, da bo postopek razlastitve kmalu zaključen v njihovo korist – Minuli teden na delu že geodeti – Lastnik zemljišč poklical policijo in kasneje tudi medije – Zatrdil, da je prostora za skupno rešitev več kot dovolj

Svojo plat zgodbe je medijem predstavil tudi Marjan Drenik, lastnik zemljišč na levem bregu Krke med Lastovčami in Grobljami, kjer namerava novomeška občina iz Irče vasi zgraditi brv in naprej še večnamensko pot. V minulem tednu so delo na terenu že zaključili geodeti, prizorišče pa je večkrat obiskala tudi policija. Klicali sta jo obe sprti strani, torej tako Drenik kot občina, ki je nedavno za brv podpisala pogodbo o projektiranju. Kako je to mogoče, ko pa postopek razlastitve še ni zaključen, se (zdaj tudi javno) sprašuje Drenik.

»Ta pot je edini dostop do mojih parcel, kjer imam gozd, njive in travnik,« je ničkolikokrat pred novinarji ponovil razočaran lastnik zemljišč. Kot je znano, MO Novo mesto na tem delu reke načrtuje gradnjo brvi, javni natečaj za idejno rešitev je bil zaključen že pred dvema letoma. A se je zapletlo zaradi lastniških razmerij na levem bregu in občina je sprožila postopek razlastitve, ki naj bi se po besedah župana Gregorja Macedonija kmalu zaključil.

PROSTORA JE DOVOLJ

»Začelo se je pred štirimi leti. Nikoli nisem nasprotoval gradnji brvi, sem za napredek, a sem vztrajal na svojem dostopu, ki naj bo urejen kot poljska pot, tako kot je sedaj vrisana v zemljiški knjigi,« svojo pripoved začne Drenik in ne skriva, da je nad razvojem dogodkov in dejanji župana povsem razočaran. Kot je povedal in tudi zapisal v eni svojih zadnjih pritožb na občino, sta si z Macedonijem zadeve skupaj ogledala na terenu in prepričan je bil, da bodo pot speljali drugače.

»Vidite, da se vse da, prostora je tu dovolj. Naj speljejo večnamensko pot bolj levo oz. bliže Krki, poleg pa naj bo moja poljska pot, da ohranim dostop do njiv,« je predstavil svoj predlog in dodal, da druge rešitve zanj ni.

KOLESARJI IN KOMBAJN?

Drenik ima na tistem območju več parcel, a pravi, da poti drugod ne more speljati zaradi bližine železniške proge. Vsekakor pa se ne strinja s sedanjim predlogom, da mu bodo z razlastitvijo ozko parcelo razdelili na dva dela, saj tako izgubi vrednost, on pa bo moral pot deliti s kolesarji in pešci.

»To ne gre! Na njivah imam ječmen in koruzo. Kako bom šel s traktorjem ali drugimi kmetijskimi stroji, denimo kombajnom, po javni večnamenski poti z blatnimi kolesi? Saj veste, da se to ne sme, in tudi nevarno bo. Ne predstavljam si, da bi se na isti poti v mraku srečal s kolesarjem brez luči in ob večji hitrosti.«

ZAHTEVAL DESETKRATNIK CENE

Na občini tega, da so z Drenikom dolgo iskali skupno rešitev, ne skrivajo, a se je zapletlo pri zahtevani ceni: »Na Mestni občini Novo mesto smo si dolgo časa prizadevali za dogovor z lastnikom in bili pripravljeni prisluhniti njegovim predlogom, vendar pod pogojem, da nam zemljišča, potrebna za gradnjo brvi in dostopne ceste, ponudi po ceni, ki je skladna z zakonodajo. Kljub večkratnim poskusom v preteklih letih so pričakovanja oz. zahteve lastnika več kot desetkratno presegale z zakonodajo dovoljene cene. Zato je mestna občina za izvedbo razvojno zelo pomembnega projekta sprožila postopek razlastitve.«

»Z zahtevano ceno nisem pretiraval,« odgovarja Drenik in navrže, da se natančnega zneska ne spomni, a da je želel le »normalno« ceno. »Moj cilj ni zaslužek, ampak normalen dostop!«

BRV (ŽE) PRIHODNJE LETO

Z občine so glede projekta pritrdili, da se postopek razlastitve bliža koncu in da je končana parcelacija, s katero je bila določena dostopna pot do brvi. Kot omenjeno, so bili v minulem tednu na terenu tudi policisti, ne le geodeti. Drenik pravi, da jih je prvi poklical, saj so brez njegovega soglasja pripeljali stroje in začeli delati, kasneje pa so policijo klicali tudi z občine, saj so imeli vsa dovoljenja oz. začasno odločbo upravne enote, ki jim je to kljub nezaključeni razlastitvi omogočala. Dreniku so očitali oviranje, saj ima na začetku svojih zemljišč zapornico, a ta odgovarja, da jo je postavil že pred leti, ko je imel težave s posamezniki, ki so na njegovi zemlji ob reki prirejali piknike.

»Ob ugodnem razpletu postopka razlastitve, ki ga pričakujemo v naslednjih mesecih, bi projektiranju v drugi polovici letošnjega leta lahko sledil javni natečaj za izvajalca gradbenih del, gradnja brvi pa bi se tako lahko zaključila do konca prihodnjega leta,« so glede projekta še odgovorili z rotovža. Kot smo poročali, bodo zanj porabili dober milijon evrov, pri čemer naj bi večji del sofinanciranja izhajal iz evropskih kohezijskih sredstev.

Za občino je to eden pomembnejših projektov, saj bo »povezal dva velika obmestna predela, na enem bregu eno največjih stanovanjskih sosesk na Drski, na drugi strani pa razvijajoče se bršljinsko zaledje s Češčo vasjo in Podbreznikom.« Kot omenjeno, je župan nedavno podpisal 48.000 evrov vredno pogodbo o projektiranju brvi, ki bo dolga 125 metrov in široka štiri metre. Temeljila bo na tehnologiji prednapete mostne konstrukcije in bo, kot so ob podpisu pogodbe povedali inženirji, v slovenskem prostoru predstavljala svojevrstno tehnično noviteto, saj bodo pohodno površino namestili na jeklenice, da bo brv Krko premostila brez posegov v rečno strugo.

Drenik je novinarjem večkrat ponovil tudi to, da projektu oz. brvi nikakor ne nasprotuje, da pa od svojih zahtev po dostopu (ločenem od večnamenske poti) do njiv ne bo odstopil. V primeru, da ga razlastijo in ostane brez okoli tisoč kvadratnih metrov sedanje poljske poti, je pripravljen svojo pravico iskati na evropskem sodišču.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 7. marca 2019

Besedilo in fotografiji: Mirjana Martinović