DL: Portret tedna - Janez Bregant

13.5.2019 | 12:10

DL: Portret tedna - Janez Bregant

Janez Bregant je gasilec, gasilec z dušo in srcem. Tej prostovoljni in človekoljubni dejavnosti se je zapisal že kot fantič, ki še ni štel deset let. V 45-letnem delovanju v gasilstvu je opravljal vrsto funkcij – od poveljnika društva do sektorskega poveljnika, namestnika poveljnika in poveljnika Gasilske zveze Trebnje, bil je tudi poveljnik Gasilske regije Dolenjske in s tem tudi član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, trenutno pa zaseda kar tri predsedniška mesta: že dve desetletji vodi Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog, izteka se mu prvo leto predsednikovanja GZ Trebnje in regijskega sveta Gasilske regije Dolenjske, po funkciji slednje mu je pripadlo tudi mesto v upravnem odboru GZ Slovenije, pa še kaj bi lahko našteli. Skratka, v prostovoljno gasilstvo je vpet po dolgem in počez.

Biti gasilec in nesebično pomagati pomoči potrebnim je v družini Bregantovih družinska tradicija. Gasilec je bil njegov oče Miha in vsi trije bratje, mama Alojzija, ki sicer ni bila v vrstah borcev proti rdečemu petelinu, pa je bila, kot je dejal, s preostalimi domačimi gospodinjami zaslužna, da gasilci niso bili lačni, ko so pred skoraj tremi desetletji udarniško gradili mokronoški gasilski dom. Seveda ne preseneča, da so tudi njegova sinova Mitja in Jernej ter soproga Antonija člani gasilske druščine, vanjo ni vključena le hči Janja zavoljo bolezni, ki jo je prikovala na invalidski voziček.

»To je način življenja. Nekateri imajo druge hobije, mi pa imamo tega, ki pa pravzaprav sploh ni več hobi. Prostovoljen je vstop in izstop iz društva, vse drugo pa so dolžnosti in obveznosti. Nikoli, niti ob eni intervenciji, pa najsi je bila še tako težka in zahtevna, tudi takšna, ki je imela smrtno žrtev in zaradi česar sem se ponoči tudi zbujal, nisem pomislil, kaj pa mi je bilo tega treba,« pravi in odločno pristavi, da bi bil zelo težko predsednik na treh mestih, če ne bi imel takšnih ekip in sodelavcev, ki si v dobrem in slabem stojijo ob strani. »Ko se sproži alarm, imaš v mislih le eno – kako priti najhitreje do gasilskega doma in potem do kraja nesreče!«

Gasilstvo, poudarja Bregant, je že davno preraslo njihovo osnovno poslanstvo gašenja, ki predstavlja že manj kot polovico vseh posredovanj. Tu so delovne, naravne in prometne nesreče, pa tudi reševanje muckov z dreves in telefonskih drogov, odpiranje vrat, odstranjevanje sršenjih gnezd … V vsem tem času je sodeloval na vsaj 350 posredovanjih, pa ne le na območju, ki ga pokrivajo mokronoški gasilci, pomagal je tudi pri požaru na komenskem Krasu, ob poplavah v Železnikih, v Italiji v slovenski vasi Ukve, ki jo je zalilo blato, usmerjal in vodil je dolenjske gasilce ob neurju na Ptuju in žledolomu v občini Postojna … »Pri požarih smo se velikokrat srečali z malomarnostjo ljudi. Prav v teh dneh je bila razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja na območju celotne države, pa ljudje še kar kurijo. To res težko razumem.«

Janez Bregant je od leta 2008 tudi poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite občine Mokronog - Trebelno in od leta 2013 član regijskega štaba za Dolenjsko. »Gasilci smo sestavni del ter steber zaščite in reševanja v okviru Civilne zaščite, ki ravno jutri, 1. marca, praznuje svoj svetovni dan. Tu so še jamarji, potapljači, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, ekipe prve pomoči … Prav vsi so pomemben in nepogrešljiv del sistema. Takšno organiziranost in predvsem prostovoljstvo nam zavida vsa Evropa,« meni.

Zelo je zadovoljen, da lokalna politika v vseh štirih občinah, ki jih pokriva GZ Trebnje, v kateri sicer deluje 28 prostovoljnih gasilskih društev, podpira delo gasilcev, tako moralno kot denarno. »Tudi večina delodajalcev se zaveda pomena naše organizacije, seveda pa je treba na drugi strani razumeti tudi njih, če delavec ali več njih kar naenkrat zaradi posredovanja umanjkajo v službi. Zato si prizadevamo, da imamo širok krog usposobljenih operativnih gasilcev, da ne bo ohromljen delovni proces ne ogrožena uspešnost intervencije. V naši gasilski zvezi smo na tem področju zelo uspešni, zanimanje za izobraževanja ne upada, pravkar tečeta dva tečaja za operativce,« pove Bregant in doda, da si na nivoju Gasilske zveze Slovenije prizadevajo, da bi dopolnili tudi zakona o gasilski službi in varstvu pred naravnimi nesrečami z določilom, da gasilcu, ki je bil ponoči na intervenciji, zjutraj ne bi bilo treba v službo. »Če bi nam to uspelo, bi se rešilo veliko zagat, ki se pojavljajo.«

Pred Janezom Bregantom je zagotovo še veliko gasilskih let, a, kot pravi, se moraš zavedati svojih zmožnosti in sposobnosti, da prevzameš naloge in odgovornosti, ko in ki si jim kos. Tudi to je odlika dobrega vodje.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 28. februarja 2019

Mojca Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava