DL: Krka prinaša. Ampak kdo daje vanjo?

12.5.2019 | 10:50

Za pogled na plavje v Krki in komentar k temu so si nedavno vzeli čas tudi udeleženci razprave ob kostanjeviški predstavitvi projekta Danube Floodplain. (Foto: M. L.)

Za pogled na plavje v Krki in komentar k temu so si nedavno vzeli čas tudi udeleženci razprave ob kostanjeviški predstavitvi projekta Danube Floodplain. (Foto: M. L.)

Voda je posameznikom in lokalni skupnosti lahko kapital in hkrati tudi strošek in skrb – Kdo naj čisti reko? – Pod drobnogledom ješči bobri in pozabljivi domačini na bregu

Svoj turizem Kostanjevica na Krki znatno opira na vodo, in to je razumljivo, saj je s prostorsko lego in imenom v vodi ali pač na vodi.

Če je voda tu posameznikom in lokalni skupnosti kapital, je hkrati tudi strošek in skrb. Za kaj gre? Med drugim za to, na kar opozarja Ladko Petretič. »Problem je, kar se dogaja za našimi mostovi. Po vsakem deževju se za mostom namreč ustavljajo drevesa, ki padejo v reko,« poudarja župan.

Kot pravi slikovito, so v Kostanjevici na Krki za čiščenje Krke pri mostovih porabili že toliko denarja, da bi z njim naredili nov most. »Za vodotoke je odgovorna država, ne občina. Toda vsi stroški padajo na občino. Ta si kot turistična ne more dovoliti, da bi imela takšno stanje reke,« pravi Petretič. Toda ne gre le za lepoto reke in s tem mesta. Plavje pred mostom je tudi nevarno, saj bi lahko debla ob močno narasli reki morda celo podrla most.

Veliko dreves pade v Krko zaradi bobrov, kar je zelo pereč problem, kajti ti se očitno ne bodo ustavili, ugotavlja kostanjeviški župan. Ta je z vsem omenjenim seznanil že direkcijo za vode. »Za odstranjevanja plavja so odgovorni upravljavci cest, velikokrat se tudi dogovorimo in ga odstranimo tudi mi,« pravi direktor direkcije Tomaž Prohinar. Kostanjeviškim ocenam o tem, koliko lesa zaide v reko Krko in se potem ustavi pri kostanjeviških lesenih mostovih zaradi delovanja bobrov, se ne pridružuje v celoti, kot se zdi. »Župan je opozoril na problematiko bobra ob Krki. Marsikaj, kar reka nosi s seboj, so ob vodotokih odložili ljudje,« je prepričan Prohinar. Lastniki gozdov in drugih zemljišč ne pospravijo vej, ki jih potem voda, ko naraste, pobere in prinese, npr. v Kostanjevico na Krki do mostu.

Prohinarjevo stališče do omenjene človeške zapuščine na bregovih potokov in rek potrjujejo tudi nekateri lokalni primeri izpred let. Zagovorniki okolja so opozorili, da je ponekod v Krki polivinilna folija. Ko smo potem ugotavljali, od kod bi lahko ta plastika velikih razsežnosti in velike natezne trdnosti zašla v tedaj sušno znižano Krko, se je kot najbolj verjetna pokazala razlaga, ki jo je v zvezi z lesom tokrat omenil direktor Prohinar. Se pravi, da so ljudje odložili blizu reke plastično folijo svojih rastlinjakov ali plastične ovoje bal, v nekaterih primerih tudi kopreno za prekrivanje zgodnjih posevkov. Narasla voda jih je pozneje odnesla, še preden so jih pospravili.

Tudi to je del odgovora, kako nastaja plavje, ki ga ustavljata kostanjeviška lesena mostova.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 21. februarja 2019

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava