DL: Ekološka govedina v začaranem krogu

11.5.2019 | 17:30

Ekološko zrejeno govedo vse prevečkrat konča v prodaji kot konvencionalno meso. (Foto: B. D. G.)

Ekološko zrejeno govedo vse prevečkrat konča v prodaji kot konvencionalno meso. (Foto: B. D. G.)

Meso ekoloških živali mora zaradi večjih stroškov z rejo in kontrolo dosegati vsaj za desetino višjo ceno. (Foto: B. D. G.)

Meso ekoloških živali mora zaradi večjih stroškov z rejo in kontrolo dosegati vsaj za desetino višjo ceno. (Foto: B. D. G.)

Goveje meso ogromno uvažamo. Imamo ali nimamo dovolj kakovostnega mesa doma? Je dovolj tudi ekološke govedine in smo jo pripravljeni plačati? To so vprašanja, zaradi katerih se prireja in poraba govedine vrti v krogu, iz katerega se nikakor ne prebije.

Ekološki kmetje pravijo, da ekološke govedine ne morejo prodati, če pa jo že, večinoma zanjo dobijo enako ceno, kot bi jo za tisto iz konvencionalne reje. Na drugi strani kmetijske zadruge, ki koljejo in predelujejo tudi ekološko meso, trdijo, da ekološke govedine ne morejo prodati, saj jim v hladilnikih ostaja, ker ni dovolj povpraševanja. Veliki trgovci izjavljajo, da si želijo več ekološkega mesa na policah, a opozarjajo, da je pridelava neorganizirana in da so količine majhne, poleg tega pa je slaba tudi kupna moč potrošnikov. Da bo mera polna, so tu še javni zavodi, ki trdijo, da ekološkega mesa ne dobijo ali je predrago, da bi ga vključili v jedilnike. Če bi vprašali še kupce, ti izjavljajo, da bi ekološko kupili večkrat, če bi bilo v ponudbi.

KAJ JE TOREJ RES?

»Ekološkega mesa imamo v Sloveniji dovolj, le trg je treba vzpostaviti. Meso imamo, a ga ne moremo prodati, ker ga klavnice, ki jih je dovolj, ne odkupujejo, sam kmet pa ga uradno lahko proda samo, če ima registrirano tudi dopolnilno dejavnost za razsek mesa, sicer gre za črni trg. Vedeti je treba, da se ekološkemu kmetu, ki letno zredi dve ali tri govedi, ne izplača registrirati takšne dejavnosti,« pojasnjuje Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Po podatkih kmetijskega ministrstva je leta 2017 35 rejcev priredilo 38 ton ekološkega govejega mesa in še 3 tone izdelkov iz govejega mesa.

Obeta si, da se bo stanje izboljšalo, saj so se s kmetijskim ministrstvom dogovorili, da bo njihov predstavnik na regijskih srečanjih zadrug te spodbujal, naj odkupujejo ekološko meso in ga ponudijo v posebnih kotičkih svojih prodajaln. Zdaj tega skoraj ni, pri čemer Marinčkova za primer navede sevniško kmetijsko zadrugo, ki sicer zakolje dve ekološki govedi na teden, ker z mesom oskrbuje kupca v Ljubljani, saj ga v svojih prodajalnah ni mogla prodati. Če sodimo po izjavi predstavnice Mercatorja na sestanku delovne skupine za ekološko kmetovanje, ki je bila jeseni ustanovljena pri kmetijskem ministrstvu, je tudi ta trgovec nekaj časa v svojih vitrinah ponujal ekološko govedino, a je ostajala, zato so jo umaknili.

KLAVNICE SO, ODKUPA NI

Kar zadeva klavnice, jih je po mnenju Marinčkove in tudi zgoraj omenjene skupine v Sloveniji dovolj. Med njimi imajo nekatere klavnice ekološki certifikat, vendar tudi druge lahko koljejo živali z ekoloških kmetij, če se dogovorijo z rejcem in kontrolno organizacijo, ki po obvestilu nadzira postopek zakola, razseka ipd.

Na nekaterih območjih stanje nekoliko izboljšujejo ekološke kmetije, ki se ukvarjajo tudi z zakolom, razsekom in prodajo mesa ter odkupujejo tudi ekološko govedo od kmetov. Na trebanjskem območju je taka ekološka kmetija Zabukovec, ki oskrbuje precej javnih zavodov, podobno vlogo ima tudi kmetija Jenšterle s Kozjanskega.

Gospodarnost na ekoloških kmetijah se je zadnja leta poslabšala, ker so ostale brez podpore za travinje, ki je dosegala 100 evrov po hektarju. Vedeti je namreč treba, da kar 84 odst. vseh površin (kar 39.000 hektarjev), ki so vključene v ekološko kontrolo, predstavlja travinje. Zaradi slabe prodaje mesa se trenutno marsikateri ekološki živinorejec rešuje s prirejo ekološkega mleka, za katerega zdaj mlekarne plačajo več kot za konvencionalnega.

EKO LE DO KLAVNICE

»Največji problem je prodaja ekološkega mesa po ekološki ceni, saj je zdaj meso ekološko do klavnice, od tam pa se prodaja kot konvencionalno, kar je velika škoda, tako kar dve tretjini ekološkega mesa končata kot konvencionalno, v resnici pa bi moralo dosegati vsaj 10 odst. višjo ceno,« navaja Marinčkova.

Na vprašanje, zakaj je tako, navede predvsem pomanjkanje promocije, saj je zadnja leta za ekološko pridelavo ni bilo. Zadnje čase je stanje na trgu povsem kaotično. »Ljudje ne ločujejo med pojmi, kot so lokalno, izbrana kakovost ali ekološko. Vse mečejo v en koš, zato niso pripravljeni za ekološke pridelke in izdelke odšteti več,« meni sogovornica.

POVEZOVANJE

Upa, da bo poslej bolje, saj država načrtuje generično promocijo slovenskih pridelkov, ekološkim kmetom pa se je uspelo dogovoriti, da bodo generične promocije deležni tudi ekološki pridelki. Čeprav še ni znano, kakšen odstotek denarja bo namenjen zanjo, bo vsekakor bolje kot prej, ko promocije ni bilo.

Vsekakor pa vse strani, ki so vpletene v verigo pridelave in trženja ekološkega mesa, poudarjajo, da sta nujni povezovanje in sodelovanje, ki bosta pripeljali do organizirane in stalne ponudbe.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 7. marca 2019

B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava