DL: Lidija Malešič, začetnica Šole zdravja v Beli krajini

9.5.2019 | 14:40

Lidija Malešič

Danes so udeleženci Šole zdravja na Gričku nad Črnomljem opravili že 1798. vajo 1000 gibov po dr. Nikolaju Grišinu, ustanovitelju in idejnemu vodji projekta Šola zdravja. Da je Šola zdravja prišla v Belo krajino, ima največ zaslug Črnomaljka Lidija Malešič. Prav tako pa tudi za to, da se je tovrstna telovadba med Belokranjci dobro prijela. Da njeno pomembno delo ni ostalo neopaženo, priča tudi diploma, ki jo je Lidija za prizadevno delo prejela ob nedavnem črnomaljskem občinskem prazniku. A kako se je pravzaprav v Beli krajini vse skupaj začelo?

Leta 2007 sem v dnevnem časopisu prebrala, da v Piranu na vsakodnevni jutranji telovadbi opravijo 1000 gibov po dr. Grišinu. Izrezala sem članek in ga spravila z mislijo, da mi bo morda prišel kdaj prav. A takrat sem že čutila, da sem se okužila s to telovadbo, in zdela se mi je zanimiva, čeprav nisem natančno vedela, za kaj gre. Moža sem pregovorila, da sva odšla na dopust v Portorož, četudi nisva prej dopustovala na slovenski obali. Takrat sem še tekla in tako sem vsako jutro pritekla v Piran, se pridružila piranski skupini, ki je bila ustanovljena prva, in ob telovadbi spoznala gibe ter navezala stike z vodjo, sicer pa soustanoviteljico Šole zdravja Emo Perkovič. Hitro je opazila mojo zagretost in mi svetovala, naj dobro spoznam projekt in ga širim naprej. Čedalje bolj sem razmišljala o tem, da bi šolo pripeljala v naše kraje, ko se bom upokojila.

In vaša goreča želja se vam je uresničila.

Že leta 2012, ko sem bila še zaposlena, sem se v jesensko-zimskem času udeležila izobraževanja pri dr. Grišinu v Ljubljani, saj sem želela dobro spoznati projekt, ki bi ga kot nekaj novega predstavila v Beli krajini. Za Belokranjce je bila namreč Šola zdravja še neznanka. Šele na praktičnem seminarju za vaditelje skupin novembra 2012 v Domžalah sem izvedela, da deluje skupina tudi v Šmarjeških Toplicah.

Se spominjate, kako ste začeli s telovadbo v Črnomlju?

Spominjam se, kot bi bilo včeraj. Ko sem na predstavitev vabila ljudi, mi je bilo izredno težko, kako naj mnogim skoraj nepoznanim ljudem predstavim nepoznano stvar. Za aktiviranje meščanov, sosedov, znancev in sorodnikov sem potrebovala veliko optimizma, energije in animacije. 22. marca 2013 je dr. Grišin v črnomaljski glasbeni šoli predstavil Šolo zdravja in pripravil uvodno predavanje. Odziv je bil zelo dober. Dr. Grišin nam je povedal, da je res vsak trenutek lahko nov začetek in da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, da je naš osebni zdravnik samo serviser našega zdravja. Nekako tako kot v avtomehanični delavnici, ko pripeljemo avtomobil, ki se pokvari, v popravilo in potem kot dobri gospodarji skrbimo zanj, da imamo čim manj težav in stroškov. Predvsem pa je poudaril, da skrb zase ni egoizem, ampak odgovornost, ker se le zdravi, veseli in vitalni lahko z vso ljubeznijo posvečamo svojim najdražjim, staršem, partnerju, otrokom in vnukom. Če pa zanemarimo skrb zase in se prepustimo bolezni, postanemo breme svojim najdražjim, česar prav gotovo ne želimo.

Dr. Grišin ima zelo dobro prispodobo glede 1000 gibov.

Pravi, da moramo prepričati ljudi, da naredijo kaj zase. Prepričan je, da če bi vaje 1000 gibov in zdrav življenjski slog stisnili v tabletko, bi bilo to v ordinaciji najpogosteje predpisano zdravilo. A ne gre tako in vsak mora sam narediti nekaj za svoje zdravje, osvojiti zdrav življenjski slog. Včasih se moramo sami brcniti v zadnjo plat, da gremo zjutraj ven, na telovadbo, v skupino, se gibljemo, migamo, pravilno dihamo, se zdravo prehranjujemo. Preventiva je najcenejša pot do zdravja in je medicina 21. stoletja.

Zelo hitro po predstavitvi dr. Grišina ste začeli v Črnomlju tudi telovaditi.

Že naslednji dan po obisku dr. Grišina se nas je na Gričku pri dveh stopinjah Celzija zbralo prvih 14 telovadcev. Od takrat se je število oranževcev samo povečevalo. Devet prvih članov še vedno zelo redno obiskuje vadbo. Konec leta 2013 so začeli telovaditi v Dragatušu, kamor sta vadbo zanesla zakonca Klepec, ki sta pred tem nekaj mesecev redno obiskovala vadbo na Gričku. Ker je poglavitni cilj, da telovadimo čim bliže domu, sedaj v Beli krajini vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, telovadi v 11 krajih okrog 200 ljudi. Poleg Črnomlja in Dragatuša še v Kanižarici, Gradcu, na Butoraju, v Metliki, Semiču, Podzemlju, na Suhorju, Tanči Gori in v Radovici. Pomembno je, da Belokranjci delujemo kot celota. Zato smo ustanovili tudi podružnico 10 – Bela krajina, ki združuje vse tri belokranjske občine. S tem smo postali še bolj lokalno povezani in močnejši, odprle pa so se nam tudi možnosti, da se prijavimo na občinske razpise za sofinanciranje športa in rekreacije v občinah.

Začeli niste ravno v idealnih vremenskih razmerah. Vas niso odvrnile od telovadbe?

Slabega vremena ni. Vremenske razmere so samo izgovor za tiste, ki iščejo izgovore. Mi pa spoštujemo naravo in se ji prilagajamo. Oblečemo nepremočljive anorake s kapucami, nataknemo rokavice, kape, šale, obujemo škornje in na svežem zraku, v naravi z veseljem naredimo vaje, se dobro predihamo, zapojemo svojo himno, potem pa ponosni, da smo naredili nekaj dobrega zase, veselo skočimo v nov dan. Od telovadbe nas ni odvrnilo niti 19 stopinj Celzija pod ničlo niti 60 centimetrov debel sneg.

Vaš vpliv je pljusknil tudi zunaj belokranjskih meja.

Že nekaj mesecev po tem, ko smo začeli v Črnomlju, so z našo pomočjo ustanovili skupino v Dolenjskih Toplicah. Navdušili pa smo tudi ljudi čez Kolpo in tako telovadijo tudi v Pribanjcih, kjer se jim pridruži tudi kakšen Viničan. In še enkrat se je pokazalo, da prebivalci obmejnih krajev lahko dobro sodelujemo.

Zakaj je pomembno, da telovadite prav zjutraj?

Jutranja telovadba izboljšuje fizično in psihično stanje posameznika. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža, manjše postanejo ali celo izginejo tudi druge težave. Ob koncu telovadbe radostni in objeti v krogu zapojemo svojo lepo himno Na Gričku. Sicer pa imajo svoje himne v glavnem tudi druge skupine in tako s pesmijo zaključimo vsako vadbo. Predvsem so idealni za začetek redne jutranje telovadbe toplejši spomladanski dnevi. Postopoma se človek lažje navadi na vse vremenske razmere.

V čem je skrivnost vaj dr. Grišina?

Vaje 1000 gibov so avtorski projekt dr. Grišina. To je čudovit sklop vaj, ki poskrbijo za celotno telo. V 30 minutah razgibamo vse sklepe, s čimer dosežemo maksimalno gibljivost in okretnost telesa, zmanjšamo bolečine in poskrbimo tudi za druženje. Za telovadbo ne potrebujemo dvorane, ne drage opreme in ne velike fizične pripravljenosti. Pomembno je, da telovadimo zunaj, na svežem zraku. Zanimivo je, da se v Črnomlju ni nikoli v skoraj šestih letih zgodilo, da bi bil ob pol osmih zjutraj naliv. Deževalo je prej ali potem, ne pa, ko smo telovadili. Ker med vadbo ne klepečemo, se ob sredah srečujemo ob kavici na jezični telovadbi, si izmenjamo izkušnje in kujemo načrte. To druženje je prav tako pomembno kot telovadba.

Zanimivo je, da Šolo zdravja podpira tudi ministrstvo za zdravje. Gotovo že ve, zakaj.

Ministrstvo za zdravje s svojimi plakati vabi v naše vrste. Ugotovili so, da je Šola zdravja odlična preventiva, v katero se splača vlagati, saj je cenejša kot kurativa. Vse, kar je dobro, se nezadržno širi in Šola zdravja to prav gotovo je. Če je zdrav človek, je zdrava družba in s tem tudi država. Bolj ko smo zdravi, manjši strošek in breme smo državi in bolj razbremenimo zdravstveno blagajno. Dobri učinki te vadbe so zelo hitro opazni. Pri marsikom roke več ne spijo, gibljivost je večja, ravnotežne vaje poskrbijo, da se izognemo padcem, ki so lahko usodni. A kar je najbolj opazno, ljudje, ki vsak dan telovadijo, svojih let sploh ne kažejo! To so srčni ljudje, polni dobre volje in pozitivne energije. In prav vsak je dobrodošel. Marsikje se pridružijo tudi naključni mimoidoči. Res prevladujejo upokojenci, kar je zaradi ure telovadbe razumljivo, nekaj zaposlenih navdušencev pa se nam pridruži na sobotni vadbi, med počitnicami pa velikokrat pridejo otroci. Torej gre tudi za medgeneracijsko sodelovanje. Podpira nas tudi ministrstvo za izobraževanje in šport.

Velik poudarek pri vas torej namenjate zdravju, še posebej pri starejših.

Če je človek zdrav v starosti, je tako, kot bi imel dve mladosti. Res je, v Šoli zdravja gre predvsem za zdravje ter za boljše in kakovostnejše življenje.

A gotovo le skrb za zdravje ni edini cilj Šole zdravja.

Zagotovo ne. Prav tako pomembni kot telovadba so socialni stiki, ki prav tako dobro vplivajo na naše zdravje in počutje. Vsako leto se udeležujemo vseslovenskega srečanja članov društva Šola zdravja v Piranu, letos pa bo prvič v Velenju. Pripravimo praznovanja rojstnih dni, pohode, izobraževanja, piknike. Zaradi gibanja v naravi in prijetnega druženja v skupini se izboljša tudi psihično počutje, zmanjšuje se občutek osamljenosti, socialne izključenosti in depresije. Skratka, ta druženja so tista dobrodošla začimba, ki poskrbi, da se imamo super fino fajn. To je moj novi izraz, ki sem si ga sposodila, ko sem se srečala s Šolo zdravja. Sicer pa smo zelo hitro postali velika in zelo aktivna skupina, v kateri gojimo pristne odnose, kar je pritegnilo pozornost okolice. Ljudje so nas opazili in lokalna skupnost nas podpira pri naši dejavnosti.

Torej imate dobro podporo v domačem okolju?

Udeleženci Šole zdravja iz vseh treh belokranjskih občin izredno dobro sodelujemo. Udeležujemo se skupnih projektov, izobraževanj, ob koncu leta imamo skupno tradicionalno novoletno srečanje v Kanižarici. Semiška skupina nas povabi na evropski dan sosedov, v metliški občini smo se udeležili gradaškega Festivala športa. Dobro je, da si vzamemo čas za prijatelje, preden nam čas ne vzame prijateljev. V lokalni skupnosti smo že zelo prepoznavni. Zelo dobro sodelujemo z zdravstvenim domom, še posebej s centrom za krepitev zdravja, z zavodom za izobraževanje in kulturo, s Knjižnico Črnomelj, z Vrtcem Otona Župančiča, z domom starejših občanov, občino in s krajevno skupnostjo Črnomelj.

Udeležence Šole zdravja imenujejo tudi oranževci. Zakaj?

Zato, ker je oranžna barva zaščitni znak članov Šole zdravja in so torej naša oblačila oranžna. A ne po naključju! To je namreč barva entuziazma, ciljne naravnanosti in uravnoteženosti. Podobno kot rdeča barva tudi oranžna daje toplino, vendar je vpliv oranžne za spoznanje prijaznejši in bolj prijeten, še zlasti, ker oranžna pozitivno deluje na druženje ljudi, saj povečuje občutek sreče, obilja in miru. Pod vplivom oranžne barve lahko bolj jasno zaznamo svoje želje, povečuje pa tudi razumevanje, toleranco, zadovoljstvo, modrost in celovitost. Spodbuja radost, druženje in optimizem. Člani Šole zdravja imamo svoj cilj, in sicer, da na čim lepši, lažji in bolj zdrav način preživimo dan in življenje. In da smo čim bolj zdravi, veseli, dinamični, dobro razpoloženi. Če pa se želimo tako počutiti, moramo med ljudi, ki čutijo enako.

Šola zdravja ima tudi kodeks, ki je kratek, a pove veliko. Kaj je njegova poglavitna vsebina?

Predvsem je pomembno, da udeleženci Šole zdravja spoštujejo soudeležence in predavatelja. In da se zavedajo, da smo vsi enaki in hkrati različni, vsi smo grdi in hkrati lepi, odvisno od pogleda, zato ne sme nihče žaliti drugih, ampak jim prisluhniti. Sicer pa dajemo zeleno luč vsem pozitivnim čustvom, rdečo pa negativnim, kot so strah, ranljivost, egoizem, negativne misli, nevoščljivost, zavist, ljubosumje, sovraštvo. Prav tako se ne pogovarjamo ne o bolezni ne o politiki in ne ogovarjamo.

Vaše delo v Šoli zdravja je zelo predano, a prostovoljno, mar ne?

Res je, da sem v Šolo zdravja dala veliko sebe. A to sem si želela, ker je projekt zares zelo dober.

Takšnega mnenja so očitno tudi belokranjski udeleženci Šole zdravja, saj jih je veliko prišlo na podelitev diplome ob črnomaljskem občinskem prazniku.

Ta podpora mi veliko pomeni, saj je to dokaz, da smo na pravi poti. Lepo je bilo videti toliko oranževcev iz vseh belokranjskih skupin, ki so se mi pridružili na podelitvi diplome. Zavedam pa se, da je ta diploma priznanje vsem nam, ki se trudimo za ohranitev in delovanje skupine. Vesela sem, da se dober glas o Šoli zdravja hitro širi, še bolj pa bi bila zadovoljna, če bi se še hitreje. Ne nazadnje je naše razgibavanje ena redkih stvari na zemeljski obli, ki je brezplačna. Smo društvo v javnem interesu. Vadbo vodimo usposobljeni prostovoljci na javnih površinah. Udeleženci plačajo le članarino, a še to le do 80. leta starosti in tisti, kot je v smehu rekel dr. Grišin, ki so starejši od 100 let, ki naj jo plačujejo kar dvakratno.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 28. februarja 2019

Mirjam Bezek Jakše