DL: Govedoreja - Žalostna podoba nekdanje veličine

21.4.2019 | 15:30

Hlevi na Mlaki, kjer je sedež Go-Ka, so med bolje ohranjenimi, čeprav so tudi opazne posledice nezadostnega vzdrževanja. Povsod drugod je slika precej bolj klavrna. (Foto: M. L. S.)

Hlevi na Mlaki, kjer je sedež Go-Ka, so med bolje ohranjenimi, čeprav so tudi opazne posledice nezadostnega vzdrževanja. Povsod drugod je slika precej bolj klavrna. (Foto: M. L. S.)

Družba za upravljanje terjatev bank se je že aprila lani odločila za prodajo govedoreje na Kočevskem – Farme Ihan so bile slab gospodar – Vse vlagajo v kakovostno strokovno pridelavo, nič pa v infrastrukturo

Družba Farme Ihan KPM, ki je v 100-odst. lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je novembra lani praznovala 60 let delovanja, že maja lani pa je minilo 15 let, odkar je največje prašičerejsko podjetje v Sloveniji z nakupom govedorejskega dela nekdanjega podjetja M-KG Kočevje razširilo dejavnost še na področje govedoreje. Tedaj ustanovljena družba Go-Ko je nadaljevala tradicijo organizirane reje govedi na Kočevskem, ki se je začela leta 1948 z ustanovitvijo takratnega družbenega posestva, skupina Ihan pa je z nakupom Govedoreje Kočevje pridobila tudi precejšnjo vrednost v nepremičninah. Prav te danes kažejo zelo žalostno podobo nekdanje veličine govedoreje na Kočevskem.

Še pred obema jubilejema se je delniška družba Farme Ihan že marca lani preoblikovala in preimenovala v BR68, projektna družba, d. o. o., aprila pa je slaba banka začela prodajo govedoreje oziroma družbe Go-Ko, ki ima sedež na Mlaki pri Kočevju. Na Kočevskem do tega niso ravnodušni. V skrbeh so predvsem za približno 40 zaposlenih v Go-Ku, sicer pa menijo, da si nekdanje farme na Kočevskem zaslužijo boljšega gospodarja, kot so ga imeli v zadnjih 15 letih. K takšnemu mnenju jih vodi že samo pogled na nekdaj zgledno urejena in vzdrževana kmetijska poslopja, med katerimi pa so danes nekatera ne samo v zelo slabem stanju, ampak celo že v ruševinah.

PROPADANJE IN SLABO VZDRŽEVANJE

Slabo vzdrževane in propadajoče kmetijske gospodarske objekte je mogoče videti povsod na Kočevskem. Takšni so danes večinoma na začetku 50. let prejšnjega stoletja zgrajeni hlevi nekdanjega Posestva Snežnik, s katerimi danes gospodarijo kmetije na nekdaj zaprtem območju Kočevske Reke. Razlog za to je, ker so objekti večinoma v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, ki v vseh letih, odkar jih je Snežnik brezplačno prenesel na sklad, vanje ni ničesar vložil, kmetje, ki niso lastniki, pa so in še danes izvajajo le najnujnejša vzdrževalna dela, da lahko objekti še služijo svojemu namenu.

Če je zato po svoje lahko razumljivo, da je večina nekdanjih Snežnikovih kmetijskih objektov na Kočevskem danes v slabem stanju, je težje razumeti in zato tudi sprejemati današnjo klavrno podobo večine kmetijskih objektov nekdanjega Mercatorja – Kmetijskega gospodarstva Kočevje (M-KG). Ljudi, ki so poznali nekdanjo veličino živinoreje na Kočevskem, boli srce, ko vidijo, kako nekdaj zgledno urejene in vzdrževane farme in delovišča na Mlaki, v Cvišlerjih, Slovenski vasi, Zajčjem Polju, Koprivniku, Rajndolu, Koblarjih, Kočarjih, Livoldu in Oneku propadajo. Eden takšnih je tudi upokojeni inženir agronomije Alojz Vidic iz Konca vasi, ki zato že več let opozarja na slabo gospodarjenje Farm Ihan na Kočevskem.

ZANEMARJENO

»Dvorišče farme Koblarji je bilo nekoč asfaltirano in tako čisto, da je človek po njem lahko hodil v nedeljskih čevljih, ne da bi jih umazal. Danes je to dvorišče komajda prevozno za traktorje čez razbit asfalt in velikih luž gnojnice, po vsakem dežju pa je del dvorišča pred mlekarno in pisarniškim delom praktično poplavljen. Velikokrat iz lagune za gnojevko, ki je prepolna, izteka gnojevka prosto na površine poleg lagune. Na dvorišču te farme ni več senenega stolpa, v katerem se je posušilo vse potrebno seno za 220 krav, ki so se redile na tej farmi. Naprava za prečrpavanje gnojevke iz zbirne jame v laguno že davno ne deluje več, traktoristi velikokrat na skrivaj v zgodnjih jutranjih urah odvažajo nedozorelo gnojevko naravnost na kmetijske površine (zato da bi to videlo čim manj ljudi). Ta gnojevka zaradi nedozorelosti povzroča obupen smrad, količine, razlite po površinah, pa so nenadzorovane – še manj načrtovane, in zelo verjetno presegajo norme, ki jih dovoljujejo predpisi in stroka,« je stanje na samo eni od farm opisal Vidic v prispevku, ki ga je pred nedavnim objavil v lokalnem časopisu Kočevska. Žal tudi na drugih nekdanjih farmah in deloviščih M-KG ni bolje. Ponekod morda celo še slabše!

ZAČETEK PROPADA

»Proces uničevanja in fizičnega propadanja nekdaj vzorno vzdrževanih in uporabljanih kmetijskih obratov in delovišč na Kočevskem se je začel z dnem, ko je takratni Poslovni sistem Mercator (večinski lastnik Kmetijskega gospodarstva Kočevje), ki mu je direktoroval Zoran Janković, začel odprodajati netrgovske družbe. To se je začelo kmalu po letu 2000, prve so bile na vrsti kmetijske družbe,« je navedel Vidic, ki je 32 let delal v kmetijstvu na Kočevskem in bil tudi direktor M-KG. Razkroj takratnega Kmetijskega gospodarstva Kočevje pa se je začel takrat, kot dodaja, ko je Mercator odprodal njegove sestavne dele: Govedorejo, Prašičerejo, Mešalnico, Mesarijo in hotel Valentin z restavracijo Janez ter obe brunarici – Dolga vas in Mlaka. »Mesarijo je prodal Mesni industriji Kras in Fonda jo je podobno kot MDK uničil, danes od njenih objektov ni ostalo ničesar. Hotel Valentin prazen žalostno propada, Mešalnice ni več,« je napisal.

IZČRPAVANJE GO-KA

»Glavni avtor propada kmetijskega dela je Marko Višnar – takratni direktor in solastnik Ihana,« je Vidic direkten. Hčerinska družba Go-Ko, ki jo je ustanovil ob odkupu kmetijskih obratov od Mercatorja, ki so jih Farme Ihan kupile, kot pravi, za bagatelno ceno, je morala najeti in odplačati kredit, s katerim je Višnar plačal kupnino Mercatorju. »Novi lastnik, Farme Ihan z Višnarjem na čelu, je od vsega začetka posestvovanja kmetijskih farm na Kočevskem vodil politiko izčrpavanja nove družbe Go-Ko,« je še napisal in pojasnil, da so Farme Ihan uspešno pobirale državne subvencije za kmetijsko proizvodnjo, ki jih ni bilo malo, saj so znašale do 800.000 evrov na leto, večino ustvarjenega dohodka pa niso vračali v obrate. Vzdrževanje nepremičnin, kot navaja, je bilo v celoti opuščeno. Posledica pa je žalostno stanje kočevskih kmetijskih obratov, katerih lastnik je danes DUTB. »Kljub izčrpavanju kočevske hčerinske družbe so šle zaradi neuspešnega gospodarjenja Farme Ihan v stečaj,« je dejal.

POZITIVNO POSLOVANJE

Podjetje Go-Ko, Govedoreja, d. o. o., za katero naj bi se na slabi banki v kratkem odločili, ali bodo podjetje prodali, je leta 2017 prvič po dveh desetletjih poslovalo z dobičkom. Stalež molznih krav, ki jih je bilo včasih na Kočevskem približno 2 tisoč, je znižalo s 1400 na 840. Lani je tudi zaprlo obrat v Livoldu, kjer je imelo približno 300 krav, tamkajšnjo zemljo pa zdaj uporablja za pridobivanje subvencij. Go-Ko ima sicer v najemu malo manj kot 1700 ha skladovih kmetijskih zemljišč na Kočevskem, v katerih je domala vsa orna zemlja na Kočevskem, kar mu omogoča, da sam pridela vso osnovno krmo za svojo živino. Po podatkih strokovne službe občine Kočevje dajejo njegove krave najboljše mleko v Sloveniji, ki gre v celoti v izvoz. Prej je imel devet milijonov litrov mleka na leto, zdaj, čeprav je stalež živine zmanjšal, pa ga imajo sedem milijonov, kar pomeni, da dosega skoraj 10 tisoč litrov mleka po kravi. Vendar pa, kot opozarjajo tudi na občini, podjetje vlaga vse v kakovostno strokovno pridelavo, nič pa v infrastrukturo, ki s propadajočimi objekti kazi tudi kulturno krajino na Kočevskem in ne nazadnje tudi z vidika turizma podobo lepo urejene občine.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 7. februarja 2019

M. Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava