Korenine: 90. rojstni dan Marka Rožmana iz Purge pri Adlešičih

20.4.2019 | 17:00

Marko Rožman pred svojo hišo v Purgi. Bogca, ki ga je obnovil mojster Križan, so na obnovljeni križ vrnili dan pred Markovim rojstnim dnem, 18. aprilom.

Marko Rožman pred svojo hišo v Purgi. Bogca, ki ga je obnovil mojster Križan, so na obnovljeni križ vrnili dan pred Markovim rojstnim dnem, 18. aprilom.

Lansko odprtje prizidka GD

Lansko odprtje prizidka GD

 Korenine: 90. rojstni dan Marka Rožmana iz Purge pri Adlešičih
 Korenine: 90. rojstni dan Marka Rožmana iz Purge pri Adlešičih

Čil kmet in čebelar, ki je vse svoje življenje preživel na majhni kmetiji ter živel od dela svojih dveh rok. Po drugi svetovni vojni je malce zidaril ali opravljal druga priložnostna dela, ves čas pa živel na kmetiji. Čeprav ni imel lastnega prevoza, je čebele nekoč vozil na pašo celo v Liko. V višku moči (že v sedemdesetih in osemdesetih letih) je imel več sto čebeljih družin. Žal mu je pred leti še polno delujoč čebelnjak do tal pogorel. Mleko (od ene krave) je nosil v vaško zbiralnico do zadnjega dne, ko je ta še obratovala. Takrat je na opazke ljudi, »da kaj mu je tega treba« – odgovoril : »… tak je moj red – dokler lahko delam se ne bom zapustil«.

Še vedno obdeluje manjši vinograd, ki ga je to zimo - zelo nerad - skrčil za polovico. Kot pravi, le zato, ker doma pije le on in sedaj je tega vina zanj preveč. Te dni je pokosil travo na vrtu, da bo okolica urejena za vuzem.

Lani je Marko Rožman dobil gasilsko priznanje PGD Adlešiči za 70 let aktivnega dela v društvu. Takratni predsednik Niko Novak mu je podelil še posebno zahvalo, ker je prispeval tudi največ lesa za predlani narejen prizidek gasilskega doma.

V četrtek je Marko prinesel vabilo na praznovanje rojstnega dne v pisarno Javnega zavoda Krajinski park Kolpa. V prijetnem pogovoru nam je povedal več zanimivosti. Pravi, da je bilo najhuje med vojno. V partizanih sta padla oba brata, on pa se je izognil napovedanemu vpoklicu le zaradi konca vojne, saj je prav takrat dopolnil 16 let.

Dobro se spominja toplega 22. marca 1945 (ko so ustaši in Nemci požgali Adlešiče in okolico, KS Adlešiči pa sedaj ta dan obeležuje kot krajevni praznik). Z očetom sta bila v Plešivici v vinogradu. Opazila sta dim v Purgi in Pobrežju. Oče mu je predal svojo puško (kot odrasel moški, ki ni bil vpoklican v partizane, je bil neke vrste varnostnik v vasi) in mu svetoval, da odide na varno. Oče je prišel domov na pogorišče domačije, ko je bilo že vse v plamenih. Takrat so njega, ženo Francko in najmlajšo hči Marico ter soseda zajeli Nemci in odpeljali čez Kolpo v Mržljake. Soseda Adlešiča (Kavrana) so ustaši pri Kolpi ustrelili, Marico, majhno deklico izpustili, njiju pa peljali k poveljniku nemške enote v Mržljake. Poveljnik je bil slovensko govoreči major, rojen v Mariboru in to ju je rešilo. Med zasliševanjem mu je Jure dal jabolki, ki ju je imel v žepu (ta ju je hlastno pojedel, rekoč, da sadja ni okusil že mesece) in major jima je uredil izpustitev in spremstvo do reke ter prevoz s čolnom prek Kolpe, ob nasvetu, naj nič ne gledata okoli in kar se da pohitita domov. V tem času je pogorelo Pobrežje, Purga, Mala in Velika Sela, Adlešiči, Gorenjci, Vrhovci. Nemške in ustaške enote so na plitvini v vrhovskem bregu popoldne prešle Kolpo in se vrnile v Netretič. Hrvaški partizani, ki so zadnje leto dni v Adlešičih imeli komando, tiskarno, zapore in sodišče, v Pobrežju in okolici pa delavnice in skladišča, so se brez boja umaknili na Bojance, ko pa je zapokalo v Selih, še naprej na Belčji Vrh in v Zapudje. Manj kot dva meseca pred koncem 2. svetovne vojne je večina krajanov Občine Adlešiči ostala praktično brez vsega.

Stric Marko se je za četrtkovo rojstnodnevno fotografijo postavil poleg obnovljenega znamenja pred hišo (bogca, ki ga je obnovil mojster Križan, so vrnili na križ dan prej). Znamenje je leta 1919 ali 1920 postavil njegov oče Jurij kot zaobljubo za srečen povratek iz Amerike. Denar, ki ga je tam težko zaslužil, je vložil v obnovo domačije, ki je 22. marca 1945 v nekaj urah pogorela do tal.

Pa veliko sreče in zdravja, stric Marko, da bomo praznovali tudi prihodnja leta.

Boris Grabrijan, KP Kolpa

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava