DL: Štruklji ... že v 16. stoletju

17.4.2019 | 14:45

Zmagovalni štruklji oz. tovorna potica Mari Dular

Za štruklje s cvrtjem je Janja Klemenčič prejela vse možne točke.

V avli muzeja je bilo skoraj premalo prostora za vse, ki so prišli na podelitev priznanj.

Ob pogledu na polno mizo razstavljenih štrukljev so se obiskovalcem kar cedile sline.

Zmagovalki Janja Klemenčič in Mari Dular z ministrico Aleksandro Pivec

Tudi moški so mojstri priprave štrukljev.

Ministrica si je razstavo ogledala skupaj s predsednico Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelko Krivec in domačim županom Andrejem Kastelicem.

Štruklji so ena od značilnih tradicionalnih dolenjskih jedi. Janez Trdina, etnolog in pisatelj ter velik ljubitelj dolenjskih običajev in narodnih jedi, je leta 1870 v svojem delu Podobe prednikov o Dolenjcih zapisal: »Tod silna je potrata, o vsakem večjem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi.« Sicer pa, kot je dejala predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec, prva pričevanja o pripravi štrukljev segajo že v 16. stoletje. »Torej je to prastara in stalno priljubljena jed, ki si zasluži svoj sloves in mesto v naših vsakdanjih in prazničnih jedeh. Od včasih preprostega testa in nadeva se z vedno več raziskovanja v kulinariki močno širi paleta raznolikosti v pripravi te hrane,« je poudarila.

In prav to je znova potrdila pestra paleta najrazličnejših štrukljev, bilo jih je kar 54, lani in predlani pa denimo 37, ki so jih gospodinje in tudi kar nekaj moških prinesli na 3. državno ocenjevanje in razstavo štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa v Mirno Peč, ki ga omenjeno društvo pripravlja v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije. Zmagovalki sta bili dve – Mari Dular iz Gorenjega Podboršta in Janja Klemenčič iz Goriške vasi, obe iz domačega društva, ki sta za svoja štruklja prejeli vseh 30 možnih točk. Mari je pripravila odličen pečen štrukelj iz vlečenega testa, nadevan z mletim mesom in kislim zeljem, ki se mu sicer, kot je povedala, reče »tovorna potica«, Janja pa kuhan štrukelj s cvrtjem, ki je njena specialiteta.

In v čem je skrivnost priprave tako odličnih štrukljev? Mari, ki je bila že tretjič zlata, pravi, da v dobrem testu. To mora biti enakomerno razvlečeno, nato pa ga pusti vsaj pol ure stati, preden nadev porazdeli po njem. Janja pa meni, da moraš štruklje delati mirno, z veseljem in vedno z mislijo na družino, ki jih čaka in se jih veseli. Njo pri pripravi vedno spremlja tudi misel na taščo, od katere se je naučila delati štruklje s cvrtjem.

ZAHTEVNO DELO KOMISIJE

Sicer je strokovna komisija, v njej so bile predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, Anica Pajer in Elizabeta Verščaj, tudi tokrat imela zahtevno nalogo. Štruklji so bili razvrščeni v tri kategorije: štruklji iz vlečenega testa, teh je bilo 36, štruklji iz drugih vrst testa (11) in iz kvašenega testa (7), komisija pa je ocenjevala zunanji videz (oblika izdelka, barva zunanje plasti in sredice, enakomerna debelina testa), vonj testa in nadeva, videz nadeva (povezanost testa in nadeva z dodatki in inovativnost) ter okus testa in nadeva. Enega od vzorcev zaradi neusklajenosti s pravilnikom niso ocenile, sicer pa so podelile 12 bronastih, 23 srebrnih in 18 zlatih priznanj.

»Sami rezultati povedo, da so bili štruklji visoke kakovosti in da so večinoma vsi uporabljali kvalitetne surovine – skuto, smetano, ocvirke, orehe in različne vrste moke –, ki so imele prijeten in domač vonj in okus. V štrukljih ni bilo veliko tujih vonjav, bilo pa je nekaj neprijetnih okusov. Bili ste tudi inovativni, kar nas še posebej veseli. In bodite inovativni tudi v prihodnje, predvsem pri pripravi nadevov, vendar v tem primeru velja: manj je več. Prevelika količina nadeva z različnimi okusi povzroči, da izdelek bolj spominja na jedi, kot so lazanja, testeninske zloženke, kot pa štrukelj,« je povzela predsednica komisija Verščajeva.

Štruklji so bili različno toplotno obdelani, bili so klasično kuhani, kuhani v sopari in pečeni, slednjih bi si po besedah Verščajeve želeli še več. Bili so slani in sladki, tudi sladkih nadevov bi si želeli več, denimo pehtranovega. »Ugotovili smo tudi, da so uporabljali manj soli, kar je pohvalno z načeli zdrave prehrane, vendar pa je pri tem trpel okus in zato tudi izguba točk. Če uporabljate manj soli, zapišite na deklaraciji,« je med drugim dejala in na srce zbranim na podelitvi priznanj položila še nekaj koristnih priporočil, da bodo v prihodnje štruklji še boljši.

POHVALA MINISTRICE

Slastnega kulinaričnega dogodka, ki so ga mirnopeške gospodinje pripravile v avli Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, ki je dejala, da ji je v veliko čast, zadovoljstvo in veselje, da se lahko odzove vabilu na tovrstne prireditve, pa čeprav se dogajajo po vsej Sloveniji ter je za to marsikdaj potrebna dolga pot in kakšna ura zunaj rednega delovnega časa. »Štruklji so prav gotovo jed, ki odraža bogato slovensko tradicijo, bogato slovensko kulinariko, znanje, izkušnje naših prababic in številnih rodov pred nami, da se ohranjajo vse do današnjih dni, pa gre posebna zasluga in zahvala prav kmečkim ženam, ki se trudite to bogato dediščino ne samo ohranjati, ampak tudi prenašati iz roda v rod. Takšni dogodki, kot smo jim priča danes, pa prav gotovo skrbijo za to, da za to tradicijo izve ne samo širša javnost, ampak da ta glas seže tudi zunaj meja naše domovine,« je povedala in izpostavila pomembno vlogo, ki jo imata domača hrana in kmetijstvo. »V današnjem času nisem povsem prepričana, da se zavedamo, kako pomembno vlogo ima strateška dobrina hrana in kako k temu pomembno prispeva prav sektor kmetijstva. Zato se zavezujem, da bom s svojo ekipo sodelavcev tudi v prihodnjem obdobju skrbela za to, da bo to zavedanje močnejše in da bomo znali varno, kakovostno slovensko hrano močno in tesno povezati s slovenskim kmetijstvom ter z vsemi vami, ki se trudite za to, da to hrano dobimo na naše krožnike,« je poudarila.

Vse prisotne so nagovorili še prva dama slovenskih kmetic Irena Ule, Andreja Krt iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, domači župan Andrej Kastelic in seveda predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec, prireditve pa sta se med drugimi udeležili tudi Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, in aktualna kmetica leta Mari Jakše.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 7. februarja 2019

Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič