DL: 2B - Z Najinimi koraki sodobnemu zvoku naproti

17.4.2019 | 11:55

2B sta Primož in Gašper Mihelič (Foto: Matevž Kocjan)

2B sta Primož in Gašper Mihelič (Foto: Matevž Kocjan)

Belokranjsko zasedbo 2B sestavljata brata Gašper Mihelič, ki je glavni vokalist in ritem kitarist, in Primož Mihelič, ki igra sample pad (programirani bobni in drugi zvoki), bobne, tolkala in je tudi spremljevalni vokal. Letos praznuje skupina – ki je na zadnjem albumu štela tri člane, v preteklosti pa še več – desetletnico ustvarjanja in je do zdaj izdala že tri albume.

Svoj zadnji album, ki ga je skupina pod okriljem Nika Records izdala leta 2017, je posnela v svojem domačem studiu, ki ga je zgradila že na začetkih svoje poti – ko člani niso vedeli, kaj narediti s prosto sobo v Miheličevi hiši, je bilo najbolj logično, da bo ta postala njihova glasbena soba. Brate Mihelič glasba namreč povezuje že od mladih nog. Že ko so se kot otroci igrali, so bobnali po loncih in imeli neke vrste glasbeno skupino, njihova družina je na družinskih srečanjih vedno pela tudi štiriglasno.

Še pred nastankom zadnjega albuma, v času albuma z naslovom 2B, so sodelovali z Galom Gjurinom, ki jih je povabil, da z njim igrajo v Cankarjevem domu in Slovenski filharmoniji. Gjurin je več njihovih skladb priredil za simfonični orkester – partiture ene od njih z naslovom Gledam naprej, ki so jo igrali v Cankarjevem domu, orkester ni dobil do zadnjega trenutka, saj jo je Gjurin pisal do samega jutra na dan koncerta. Uro pred nastopom so šli prvič in zadnjič skupaj čeznjo, a se je kljub temu na koncertu vse dobro izteklo in je bila na koncu to ena njihovih lepših izkušenj s koncertnih odrov.

Koncept zadnjega albuma z naslovom Koromandija je bil posneti album, ki bo v živo zvenel tako oziroma še boljše kot na posnetku. Pri nastajanju albuma so skladbe nastajale gladko druga za drugo in tega 2B niso bili vajeni, bolj so bili navajeni, da je normalno, da zmeraj gre nekaj narobe, zato so album poimenovali kar po čudežni deželi Indiji Koromandiji. Ko so postavili komade, so na obisk k njim domov poklicali producenta Zmaga Šmona, ki jih je takoj začutil, in album so nato posneli v dveh mesecih. Večina komadov je ostala v prvotno zamišljeni obliki, pri nekaterih pa je producent z malo spremembo naredil veliko, na primer pri nežni in hkrati precej siloviti skladbi Nazaj, ki je na koncertih med občinstvom najbolj priljubljena. Zadana naloga jim je torej uspela, izdali so vse skupaj štiri single in dva sta bila tudi popevka tedna na Valu 202. Prekrasna čutna balada z naslovom Privid, ki se jo izplača poslušati, je bil prvi singel z albuma Koromandija in z njo se je že začel čutiti premik k malo sodobnejšemu, edinstvenemu lastnemu zvoku.

Po krčenju zasedbe, v kateri je bil pri omenjenem albumu tudi njun tretji brat Jernej Mihelič, sta si brata letos zastavila nalogo, da bosta ustvarjala sodobnejšo produkcijo in da bosta stare skladbe za izvajanje na koncertih posodobila v novejšo obliko in spet tako, da jih lahko odigrata sama. K razvoju sodobnejšega zvoka dvojca je gotovo pripomoglo, da Primož že vrsto let dela elektronsko glasbo kot producent Dollphee in da oba rada raziskujeta zvoke in ogromno eksperimentirata. Velikokrat se zgodi, da na primer svojevrsten zvok bobna ustvarita iz zvoka, ki zadoni ob udarcu po trupu kitare. V povsem svežem singlu z naslovom Najini koraki pa sta vzela košček vokala in mu dvignila frekvenco ter nastali nenavadni vesoljski zvok, ki je bil v prvotni obliki vokal, dala v instrumental. V skladbi, pri kateri globok Gašperjev vokal zaplava v raznovrstni množici mehkih elektro pop in trap elementov, se tako že konkretneje sliši prestop k drugačni produkciji. Ustvarila pa sta tudi malce hitrejšo, poletno različico skladbe Najini koraki, ki bo prišla na nekatere radie najverjetneje čez kak mesec.

Gašper Mihelič nerad razlaga, o čem govorijo njegova besedila, saj noče uničiti predstave, ki si jo poslušalec že ustvari. Všeč mu je, da si vsak, ki posluša glasbo in besedilo, ustvari lastno predstavo o zgodbi skladbe in po svoje začuti, o čem govori. To, ali se bo poslušalčeva predstava ujemala s stvarmi, ki jih je imel Gašper v mislih, ko je pisal skladbo, ni pomembno, prava je prav vsaka interpretacija skladbe. Je tudi eden redkih mlajših slovenskih piscev besedil, ki mu je lažje pisati v slovenščini kot angleščini. Poudarja, da je pomembno čim več brati, saj se ti z branjem razvije smisel za pisanje, širi besedišče in lahko spoznaš veliko lepih slovenskih besed, ki jih sploh ne uporabljamo. »Moj cilj je poleg teže v besedila dajati lepe besede, ki jih ne slišiš ravno vsak dan. Vsebina besedila je lahko čisto enostavna, a če ga zaviješ v prave besede, ti te lahko ustvarijo neke nove občutke,« pove Gašper Mihelič. In 2B gotovo imata smisel za ustvarjanje pravega, pristnega občutka. Njuna glasba namreč ne igra na karto prenasičenosti, ampak kaže svojo moč v rahlosti, s katero se te lahko dotakne.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 31. januarja 2019

Valentina Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava