Partizan Stanko Kušljan obujal spomine: Ko je padel bombnik

7.4.2019 | 14:30

Stanko Kušljan in Jonathan Zebre

Spominska plošča odkrita

2. aprila 1944 je iz sestreljenega ameriškega bombnika B-24, Liberator, na območju pod Gorjanci izskočilo deset ameriških letalcev. Rešili so jih partizani Cankarjevega bataljona, ki so takrat nadzorovali to območje, ter zavedni domačini. Bombnik je padel lučaj stran od Gracarjevega turna blizu Šentjerneja in prav na tem mestu je včeraj potekala spominska slovesnost ob 75-letnici tega dogodka - pripravili so jo Občina Šentjernej in OO ZN za vrednote NOB Šentjernej.

Dogodek, ki je potekal po pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, udeležilo pa se ga je ne le veliko obiskovalcev, pač pa tudi pomembnih gostov, praporščakov, članov skupnosti borcev Brigade Ivana Cankarja in drugih, se je pričel s slovensko in ameriško himno v izvedbi kvinteta vojaškega orkestra Slovenske vojske.

Slovesno so nato odkrili spominsko ploščo, posvečeno dogodku izpred 75 let - to so storili šentjernejski župan Radko Luzar, predstavnik Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, major Jonathan Zebre, ter predsednik OO ZZB za vrednote NOB Šentjernej Matjaž Zagorc.

Zbrane je nagovoril župan Radko Luzar, ki je poudaril pomen dobrih odnosov z ZDA, in kako nas ta zgodba uči o solidarnostjo, prijateljstvu, humanosti.

Priča Stanko Kušljan

Spomin na padec bombnika ter srečno rešitev posadke je obujal partizan Stanko Kušljan, ena od prič takratnega dogajanja, ki bo konec maja dopolnil častitljivih sto let, a je še kako čil in dobrega spomina. Pripovedoval je, kako so opazili padec letala, skakanje ameriških padalcev, kako težko so se potem z njimi sporazumevali, a pomoč je k sreči uspela.

V drugi svetovni vojni je na območju Slovenije padlo 207 zavezniških letal, večinoma ameriških in s pomočjo zavednih domačinov in partizanov se je rešilo več kot 800 letalcev, ki so se v glavnem vrnili v matična oporišča v Južni Italiji. Veliko hvaležnost vojaškemu in civilnemu prebivalstvu je ob dogodku pod Gorjanci februarja leta 1945 izrekel major general Twining in to zahvalo za pogumna dejanja je na dogodku prebrala voditeljica dogodka Elizabeta Kušljan Gegič.

»Kljub temu, da ste bili sami v nevarnosti, ste rešili na stotine letalcev - dali ste jim hrano zdravniško oskrbo in zatočišče. Z njimi ste prehodili številne poti - preko zahtevnih terenov, samo zato, da bi oni prišli na varno. Vaš pogum, pripadnost in požrtvovalnost, navkljub zunanjim grožnjam, je v srcih naših letalcev vzbudila globoko spoštovanje do posameznikov in vaše domovine,« pravi general Twining v zahvali.

Dobro sodelovanje med ZDA in Slovenijo

Pri spominskem obeležju je zbrane prisrčno (in v slovenskem jeziku!) nagovoril predstavnik Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, major Jonathan Zebre. »Ta dogodek je dober primer dobrega sodelovanja med vašo državo in ZDA. Pomemben dogodek je bil tudi vaš vstop v zvezo Nato, kar zagotavlja stabilnost in varnost v regiji in v Evropi. Sodelovanje je pomembno in skupaj smo močnejši,« je dejal.

Tudi idejni vodja spominskega dogodka, upokojeni obrambni diplomat Branko Kromar, ki je podrobno orisal takratne vojne razmere in dogajanja, je poudaril nadaljevanje in graditev zaupanja in zavezništva med obema državama, ki traja še danes, ko je Slovenija enakopraven partner v evroatlantskem zavezništvu.

»Naj bo današnje spominjanje na te težke vojne čase predvsem spomin in opomin na preizkušnje druge svetovne vojne, tako dobre kot slabe. Iz teh spominov se namreč lahko opomnimo in naučimo, da ne bi delali ponovno istih napak in da ne bi dovolili, da pridemo v situacijo, ko nam bi grozil razpad temeljnih človeških vrednot. Take spomine moramo obujati tudi predvsem zaradi mlajših generacij, da bi sporočila iz teh časov ostala živa tudi v njihovem zgodovinskem spominu,« je dejal.

Letalski spektakel navdušil

Delnega vpogleda v takratno vojno dogajanje so bili deležni tudi obiskovalci slovesnosti, saj so letala in padalci Slovenske vojske in Aerokluba AvioFun delno prikazali dogodek izpred 75 let. Prelet letal in spust desetih padalcev, ki je bilo zelo atraktivno, je z besedo spremljal upokojeni visoki častnik Slovenske vojske in poveljnik vojaškega letalstva Jože Konda - tudi pobudnik spominskega dogajanja pri Gracarjevem turnu.

Dogodek so popestrili pevci Mešanega pevskega zbora Ajda iz Orehovice, učenci OŠ Šentjernej z recitalom partizanske lirike, glasbena šola Muskontar, ter partizanki Breda in Terezija Potočar z recitacijami.

Razstava in knjiga

V Kulturnem centru Primoža Trubarja je bila včeraj še na ogled razstava Rešeni na Gorjancih, ki so jo pred časom pripravili s podporo Vojaškega muzeja Slovenske vojske, Parka vojaške zgodovine Pivka, Filozofske fakultete in Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. O dogodkih izpred 75 let pa govori tudi prevod knjige Zadnji polet Megijinih hlačk v slovenščini, ki je izšla pri Založbi ZRC - SAZU. Izdajo knjige, ki je bila tudi na voljo, so v celoti podprla šentjernejskega podjetja na čelu s podjetjem Arex iz Šentjerneja in Ivanom Kraljem, ki je bil deležen tudi veliko pohval in zahval za finančno pomoč pri izvedbi letalskega spektakla. Povejmo še, da je spominsko ploščo darovalo šentjernejsko podjetje Iskra Pio, zemljišče pa je dal na razpolago Valt Franc Jurečič.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija