Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič

5.4.2019 | 11:40

Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič
Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič
Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič

Stane Starešinič, igralec, se je rodil 3. novembra 1921 na Preloki v Beli krajini, umrl 3. aprila 1994 v Izoli

Z igralstvom se je srečal še kot mladenič pred 2. svetovno vojno, ko je na rojstni Preloki zaigral v vaški igralski skupini. Vojni čas ga je zelo zaznamoval, saj je bi interniran najprej na Rabu, nato zaprt na Reki, pa v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in bil dodeljen komandi Starega trga kjer se zopet ukvarja tudi z igralstvom in postane član gledališke skupine Slovenskega narodnega gledališča (sestavljen iz pretežno profesionalnih igralcev, ob njih so se usposabljali amaterji) v Črnomlju. SNG prvič nastopi 20. februarja 1944 s Cankarjevimi Hlapci pred delegati na drugem zasedanju SNOS v Črnomlju. V Črnomlju se v igralstvu uri skupaj z Belokranjcem - poznejšim igralcem v Drami - Dragom Makucem.

Po koncu vojne se vpiše na Akademijo za igralsko umetnost, ki je ustanovljena leta 1946. V prvi javni produkciji akademije (30. aprila 1947) nastopi Starešinič kot Baltazar v Shakespearovi komediji Mnogo hrupa za nič. Tudi to delo velikega angleškega dramatika je prevedel Belokranjec Oton Župančič. Prvi izpitni nastop ima iz umetniške besede, kjer interpretira dve narodni pesmi: Cigan in Oblak. Diplomira 1951 in se zaposli v Drami, a še isto leto odide v SSG v Trst kjer ostane do upokojitve. V sezoni 1964/65 odide na izpopolnjevanje na Češkoslovaško.

Igral je zlasti vloge mladih junakov in ljubimcev ter igral med drugim Pravdača (Celjski grofi), Ferdinanda (Kovarstvo in ljubezen), Matička (Kranjski komedijanti), Svidrigajlova (Zločin in kazen), Jermana (Hlapci). Vrsto vlog je odigral tudi v Trstu v delih Puškina, Goetheja, Lopeja de Vege, Goldonija, Kosmača (Pomladni dan), igral je v več slovenskih filmih (Na svoji zemlji, X-25 javlja, Ti loviš in Starati se nežno), nastopal pa je tudi v televizijskih igrah in priredbah ter na radiu.

Hamleta (ki ga je tudi prevedel Oton Župančič) je zaigral v SSG Trst v sezoni 1961/62 je uprizoril 17 krat in z njim gostoval v Črnomlju. Ta vloga je bila verjetno vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja. Za Hamleta, ki ga je v hrvaščini igral v Karlovcu, je prejel hrvaško prvomajsko nagrado. Romea (prevedel O. Župančič) je igral 3 krat:1951 v SNG Maribor (23 predstav), drugič 1952 SSG Trst (7 predstav) in tretjič 1954 v SNG Ljubljana (37 predstav).

Leta 1982 je prejel nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Pred leti mi je prijateljica Violeta Tomič, nekoč igralka, danes poslanka v DZ RS pisala: »Staneta se spomnim, saj mi je kot edini Belokranjici veliko pomenilo, da je nekje vendar en igralec iz naših koncev. Pokopan je v domači vasi, ne glede na to, da je celo življenje bil okrog …«

Boris Grabrijan

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (4)

18d nazajOceni Boris Anton Weiss 

Moje iskreno sožalje, moj tovariš. Leta 1944 sva bila skupaj na dolžnosti v Komandi mesta Stari trg ob Kolpi.

16d nazajOceni Ana S. 

Staneta Starešiniča (na prvih dveh fotografijah) žal ni več med nami že četrt stoletja, Staneta Severja (na tretji fotografiji), pa ni med nami že skoraj pol stoletja. Kako čas hiti!

15d nazajOceni vl 

Pozabila sem katerega leta, verjetno ob obletnici, je gledališče iz Trsta uprizorilo čudovito igro na Preloki v spomin na pokojnega soigralca. Nepozabno! (vika lozar)

8d nazajOceni Ana S. 

Da, to je bila odlična predstava "Afrika ali na svoji zemlji", Tržačani so jo na Preloki odigrali aprila 1997, ob 3. obletnici smrti Staneta Starešiniča. Preločani upamo, da bodo na Preloko prišli še kdaj. Morda čez dve leti, ko bo 100. obletnica Stanetovega rojstva.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava