DL: Portret tedna - Peter Šneljer

24.3.2019 | 17:00

Peter Šneljer iz Radovice dobršen del svojega življenja živi v pripravljenosti. Spominja se, da je bil kot vodja zimske službe na Komunali Metlika več kot 30 let med božično-novoletnimi prazniki v pripravljenosti, več kot petnajstkrat tudi na intervenciji.

A nenehna pripravljenost je postala njegov način življenja. Ne nazadnje je od leta 1972 član Prostovoljnega gasilskega društva Radovica, kjer je bil tudi na vseh vodstvenih položajih. Od leta 2003 je poveljnik Gasilske zveze Metlika. Peter zadnje poldrugo leto na komunali skrbi za gradnjo in rekonstrukcijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Prej je bil več kot tri desetletja vodja vodovoda, v resnici pa deklica za vse. Tako ga danes marsikdo kar pooseblja z metliško komunalo in skoraj ga ni v metliški občini, ki ne bi vedel za 'Perota s komunale', kot ga številni kličejo. 30 let je vodil tudi vsa dela za pripravo prireditvenega prostora za Vinsko vigred in številne druge prireditve v občini.

»Marsikdaj sem ponoči iskal napake na vodovodnem omrežju, ne da bi na komunali sploh vedeli za to. Zjutraj smo začeli kopati in marsikdo se je čudil, kako vem, kje moramo delati. Navajen sem, da se morajo tako komunalni delavci kot gasilci hitro odzvati. Ne nazadnje smo tudi komunalci nekakšni gasilci, le da 'gasimo' drugačne težave. Ko sem zaznal težavo, sem se vedno vedel zelo resno, saj se dobro zavedam, da je lažje rešiti problem, ko je majhen, kot ko se razbohoti. Tako lahko preprečimo veliko nesrečo. In včasih je bilo okvar na vodovodnem omrežju v metliški občini veliko več kot danes, najti pa jih je bilo težje. Tehnika na tem področju je precej napredovala,« se spominja dela na komunali, kjer je zaposlen že od leta 1985.

Peter je vedno stremel k napredku in gotovo nihče ne bo užaljen, če zapišemo, da ima danes Radovica, v katero ga je sicer pripeljala ljubezen, tudi po njegovi zaslugi vse, kar imajo veliki. Vedno je imel pred očmi, da bo ob vsakem napredku v krajevni skupnosti, seveda ob denarnem prispevku in udarniškem delu, tudi kakovost življenja ljudi večja. Ko so v krajevni skupnosti Radovica videli, da je pripravljen delati, mu ni nikoli zmanjkalo dela. Vodil je izvršni odbor, ko so sredi 80. let prejšnjega stoletja polagali asfalt. Vodil je gradbeni odbor za gradnjo mrliške vežice, gradnjo telefonskega in vodovodnega omrežja, športnega igrišča, večnamenske dvorane nad gasilskim domom, opornega zidu pri cerkvi in še bi lahko naštevali. Šneljer je bil ustanovni član Športnega društva Radovica in pobudnik za ocenjevanje vin v Radovici. Kot pravi Belokranjec ima tudi sam 3.000 trt.

Za vse, kar je Peter do zdaj počel v življenju, je potreboval veliko organizacijskih sposobnosti, a tudi iznajdljivosti. V njegovem delu je bilo veliko usklajevanja, sodelovanja, odločnosti, ne nazadnje tudi avtoritete, ki temelji na znanju in izkušnjah. Prizna, da ima avtoriteto, ki si jo je ustvaril s tem, da ga v odločilnih trenutkih nikoli ni zagrabila panika, ampak je vedno vedel, kaj mora narediti. Tudi zaradi tega ljudje Petra spoštujejo in mu zaupajo, ker je bil vedno iskren in pošten do njih. »Za to pa se je treba potruditi, in to si mora priboriti vsak sam. Vedno sem pazil, da je bilo prav tako za stranke kot podjetje. Zaupanja ljudi, ki mi pomeni največ, nisem nikoli zlorabil,« pravi dobrohotni Peter, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Tudi zaradi vsega tega, kar ga odlikuje kot človeka z veliko začetnico, je konec lanskega leta dobil plaketo občine Metlika. Ne nazadnje velja, kot so med drugim zapisali v obrazložitvi, za človeka, ki ne dela problemov, ampak jih rešuje.

Nekaj težav pa bo čez nekaj mesecev, ko bo odšel v pokoj, na komunali vendarle povzročil. Človek, ki si ga lahko samo želijo tako nadrejeni kot podrejeni, je težko nadomestljiv. A Peter pravi, da je glede službe razčistil pojme in že vzgaja naslednika. Ve, da mu v pokoju ne bo dolgčas, saj bi se rad lotil del na domačiji, ki jih do zdaj ni utegnil opraviti. Prizna, da bo pogrešal sodelavce, ne pa tudi del, ki jih je opravljal na komunali. Z veseljem bo z nasveti še vedno priskočil na pomoč, saj — tako kot nikoli do zdaj — tudi tokrat ne bo povsem zaprl vrat za seboj.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 10. januarja 2019

M. Bezek Jakše