DL: Amputiranci za svoje pravice; manjše pokojnine, slabše proteze

13.3.2019 | 14:50

Del športne sekcije društva, v kateri je aktivnih 30 članov.

Alojz Golob, predsednik Društva amputirancev Slovenije

Ostati brez roke, noge ali kakšnega drugega organa je za vsakogar velik šok in velika preizkušnja. Kako to sprejeti, kako živeti, kako se spopasti z izzivi, katerih zdravi sploh ne opazijo? »Vsak dan, ko vstaneš, spoznaš, da si invalid, da si hendikepiran. V glavi ti še ostane spomin na nogo, ki si jo izgubil,« je zapisal Jože Lobe iz Brusnic v lanskem glasilu tedaj še Medobčinskega društva amputirancev Dolenjske in Bele krajine, ki se je letos preimenovalo v Društvo amputirancev Slovenije.

Pridobili so namreč status reprezentativne invalidske organizacije in status društva, ki deluje v javnem interesu, in so člani Nacionalnega sveta invalidov Slovenije. Ravno takšna društva dajejo ljudem tisto potrebno moč, občutek, da nisi sam in da se še vedno izplača živeti.

»Namen društva je povezovanje nas, amputirancev, in uporabnikov ortopedskih pripomočkov za lajšanje vsakodnevnih težav in ohranjanje psihofizične kondicije. Prav tako nudimo formalnopravne nasvete, organiziramo večdnevna termalna zdravljenja, druženja in izlete, ki so cenovno dostopni, piknike, avgustovsko srečanje na Gorjancih, martinovanje, decembra obiščemo težje invalide in pripravimo silvestrovanje … Organiziramo tudi strokovna in zdravstvena predavanja na URI Soča v Ljubljani in druga predavanja o problematiki invalidov po amputaciji. Vse v želji, da pripravimo amputirance na novo življenje,« je v nekaj besedah orisal Alojz Golob, predsednik društva, ustanovljenega leta 2016.

Trenutno društvo šteje približno 110 članov iz vse Slovenije, računajo pa, da jih bo prihodnje leto že 250, saj so pospešili dejavnosti na občinski in državni ravni pri promociji prepoznavnosti društva. Pri tem so in še bodo sodelovali z društvi v Sloveniji in zunaj njenih meja. Že zdaj so stkali tesne prijateljske vezi z Društvom invalidov Trebinje iz Bosne in Hercegovine ter Društvom invalidov Generalski stol iz Hrvaške.

MANJŠE POKOJNINE, SLABŠE PROTEZE

Kot je poudaril Golob, so invalidi, ne po svoji krivdi, prikrajšani za marsikatero stvar – tu izpostavlja pokojnine in proteze, brez katerih bi še težje živeli. »Borimo se za pravice, ki so že pridobljene, a so nam iz dneva v dan kratene. Ne bomo mirovali, ampak bomo glasni, zahtevali bomo, da nas bodo končno obravnavali enakovredno s preostalimi člani družbe. Trudili se bomo, da zaradi invalidnosti ne bomo imeli več manjše pokojnine, da bomo izenačeni z drugimi upokojenci – brez odbitka zaradi skrajšane delovne dobe. Nihče od nas si ni želel v pokoj, k temu nas je prisilila nesreča ali bolezen. Če pa invalid vztraja v delovnem razmerju, je prisiljen vzeti manj zahtevno delo, kar posledično pomeni nižjo plačo in tudi nižjo pokojnino,« je poudaril.

Prav tako, je nadaljeval, »se moramo vsi boriti, da nam bodo tudi socialna zavarovanja pomagala pri invalidskih protezah, ne pa da se varčuje na naš račun. Gotovo bi bilo bolje, da bi dobili kakovostnejšo, sicer nekoliko dražjo protezo, ki bi jo lahko uporabljali dalj časa, več let, kot pa tisto, ki nam jo dodelijo.« Opozoril je tudi na omejeno dostopnost do javnih ustanov, saj marsikatera še vedno ne nudi invalidom prijaznih dostopov. »Dostopnost je najtežja na novomeškem rotovžu, kjer invalid, sploh z vozičkom, ne more priti do župana. Pa tudi v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine sta denimo le dve mesti za invalide,« je Golob navedel nekaj primerov in pridal, da so sicer novogradnje njim veliko bolj prijazne. »Invalidi bi morali biti vključeni pri načrtovanju javnih objektov,« je odločen.

ŠPORT IN KULTURA

Pomembno vez med člani predstavljata tudi šport in kultura. V Društvu amputirancev Slovenije imajo tako tudi pevsko skupino, v kateri prepeva devet članov in jo vodi Tone Fink, in športno sekcijo. Za svoje športe so vzeli kegljanje na vrvici, elektronski pikado in šah. »Že konec lanskega leta smo se udeležili mednarodnega tekmovanja v Karlovcu, kjer je nastopilo več kot 100 invalidov. Naš izkupiček je bil prvo mesto v kegljanju na vrvici in eno drugo mesto posamezno v pikadu. Na letošnjem tekmovanju pa smo tekmovali v pikadu, šahu in kegljanju. Osvojili smo dve ekipni zmagi v šahu in pikadu ter posamično eno prvo mesto v šahu in eno drugo v pikadu, ekipa v kegljanju pa je bila četrta. Lep uspeh med 150 udeleženci,« je ponosno povedal Bojan Florjančič, referent za šport v društvu. Za njimi je sicer še nekaj tekmovanj, med drugim pri njihovem hrvaškem prijateljskem društvu.

Tudi načrt za leto, ki prihaja, je že narejen. Zelo pa so veseli, da jim je uspelo letos pridobiti tudi društveno pisarno na naslovu Šmihel 8 a, ki jim jo je v najem oddala novomeška občina.

Članek je bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista 27. decembra 2018

Besedilo in fotografiji: Mojca Žnidaršič