DL: Izjemna najdba - V grobu številka 11 je bil skrit zlatnik

5.3.2019 | 13:30

Sprednja in zadnja stran novca, najdenega v grobu na Pezdirčevi njivi. (Iz arhiva ZRC SAZU)

Marjan Pezdirc in dr. Lucija Grahek

Prav ob izteku evropskega leta kulturne dediščine je Bela krajina dobila dragoceno darilo. Med arheološkimi izkopavanji na Pezdirčevi njivi v Podzemlju so namreč našli dragocen zlatnik, sicer keltsko imitacijo staterja Aleksandra III. Makedonskega, bolj znanega kot Aleksandra Velikega, ki je živel v letih 356–323 pr. n. št. Vprašanje je, ali bo sploh mogoče kdaj odkriti, kako je ta edinstveni novec zašel v enega od grobov na belokranjski njivi.

Zadnja izkopavanja aprila letos v Podzemlju je na začetku tega tedna v Belokranjskem muzeju v Metliki predstavila dr. Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Podzemelj in grič Kučar nad njim sta v arheoloških krogih zelo dobro poznana, prav tako je bila že v preteklosti omenjena Pezdirčeva njiva na severovzhodnem robu Podzemlja, tik ob cesti, ki se z državne ceste Črnomelj–Metlika odcepi proti Podzemlju. Obstaja namreč zapis, da so okoli leta 1930 na Pezdirčevi njivi pri širjenju jarka naleteli na grob, v katerem je bila s skodelo pokrita žara z žganino, a so najdene predmete razbili in zavrgli. Zaradi tega ta njiva ni bila več označena na nobenem arheološkem zemljevidu. Sicer pa so podzemeljskim arheološkim najdiščem posvečene tudi tri monografije. A kot je zatrdila dr. Grahkova, arheološko delo v Podzemlju še zdavnaj ni končano.

Na Kučarju, kjer so bila arheološka izkopavanja že pred desetletji, so nazadnje raziskovali leta 2015, pred gradnjo vodovoda in vodohrana. Nove raziskave so prinesle tudi nekatere novosti. Z radiokarbonskim datiranjem so namreč ugotovili, da je naselje še nekoliko starejše, kot so domnevali do zdaj. Našli so tudi ostanke iz mlajše železne dobe, med drugim fibuli, kakršne so odkrili na japodskih najdiščih.

Ko so v Podzemlju pripravljali spremembo prostorskega načrta za območje, ki je pod kulturno-varstveno zaščito, so morali predhodno opraviti arheološke raziskave. Tako so leta 2016 izkopali 106 testnih jam, ki so bile skoraj vse prazne, v eni pa so našli keramiko, ki je bila drugačna kot na Kučarju. Lansko pomlad so izkopali še 36 večjih sond, ki so bile prav tako večinoma arheološko negativne.

Ko so aprila letos začeli kopati na Pezdirčevi njivi, so že na robu cestne terase našli dve zapestnici. »Pokazali so se tudi ostanki grobnih jam, a že ko smo izkopali prve, smo vedeli, da imamo opravka z mlajšimi izkopaninami, kot smo predvidevali. Izhajale so iz mlajšega halštata. Skoraj vse posode so bile premazane s črnim premazom. Poleg keramičnih najdb smo našli še nekaj kovinskih predmetov, kot so sulična ost, sekira, železna sponka, okovi, obročki, pasne sponke, bronasti in jantarjevi predmeti,« je naštela dr. Lucija Grahek.

PRESENEČENJE IZ ŽENSKEGA GROBA

Izkopali so 15 grobov, a šele v restavratorski delavnici se je pokazalo, da je bil nekaj posebnega grob številka 11. Ker sta dr. Grahkova in Otmar Kovač, ki sta vodila izkopavanja, ugotovila, da so ostaline slabo ohranjene, so kar izsekali zemljo z ostanki groba in jo poslali v restavratorsko delavnico. Odkrilo se je, da je bil v grobu ostanek bronaste pasne garniture, ki mu je bil – na veliko začudenje vseh – pridan zlatnik. Kot je ob odkritju zapisal prof. dr. Peter Kos iz Narodnega muzeja Slovenije, je zlati novec z upodobitvijo glave Atene na sprednji strani in Nike na zadnji strani sicer močno preoblikovan. Tudi teža je precej nižja od originalnih staterjev, ki tehtajo okrog 8,5 grama. »Kovanje tovrstnih novcev pripisujemo plemenu Bojev, kovali pa so jih na območju današnje Češke in Moravske. Iz arheoloških kontekstov poznamo izjemno malo takšnih novcev, in sicer iz Nemčic na Moravskem in groba iz Dobiana v Turingiji, vendar niso še tako močno preoblikovani kot novec iz Podzemlja,« je obrazložil dr. Kos.

Dr. Grahkova je poudarila, da so najdbe iz Podzemlja za arheologe, ki raziskujejo železno dobo, pomembne zato, ker so manjkajoči člen med koncem starejše železne dobe, imenovane tudi cvetoči halštat, in mlajšo železno dobo ali latenskim obdobjem, ko v Beli krajini govorijo o viniški skupini. »To je vezni člen, ki ga do zdaj v Podzemlju nismo poznali. Šele s predhodnimi raziskavami in letošnjimi na Pezdirčevi njivi je bilo potrjeno, da tukaj leži povsem novo grobišče, povezano z mogočnim železnodobnim naseljem na Kučarju. Prav novec pa je zagotovo zelo pomembna najdba za arheološke, zgodovinske in numizmatične študije. A odpira tudi vrsto novih vprašanj. Koliko ljudi pa pomisli, kako ljubljena je bila ženska ali deklica, ki je bila pokopana v grobu številka 11 in ki so ji v grob pridali novec? Koliko jih vidi v teh predmetih osebo? Arheologi smo eni redkih, ki pomislimo tudi na osebe, ki stojijo za temi najdbami. In nismo le plenilci grobov ali žličkarji, ki nagajamo investitorjem, ampak skušamo uvideti in tudi razumeti naše prednike v prostoru in času. Ta novec pa je pomemben in dragocen tudi zato, ker gre za izjemno redko najdbo tudi v evropskem merilu in ker so povsem jasne njegove najdiščne okoliščine. Ne gre za z detektorjem na črno pridobljeno najdbo, za najdbo iz reke, ki je ne moremo kronološko datirati, ali za najdbo iz slabo časovno opredeljivih naselbinskih plasti, ampak smo novec našli v zaprtem grobu. V tem grobu so se pod bronastimi deli pasu ohranili celo ostanki usnja, na železnem nožu pa ostanki lesa,« je pojasnila dr. Grahkova.

Marjan Pezdirc, lastnik njive, na kateri so našli zlatnik, je dejal, da so bili pri njih presenečeni in hkrati ponosni na dragocenosti, ki so jih izkopali na njegovi njivi, saj jih niso pričakovali. A so se odločili financirati arheološka izkopavanja, saj si je sin že od malih nog želel tam zgraditi hišo.

Dr. Grahkova je obljubila, da se bodo najdbe s Pezdirčeve njive v primerjavi s številnimi drugimi belokranjskimi arheološkimi najdbami vrnile v Belo krajino, in sicer v Belokranjski muzej. To pa je, kot je dejala direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, spodbuda, da prenovijo arheološko zbirko na stalni razstavi muzeja, ki že predolgo čaka na posodobitev. Pričakujejo, da bo obdelava najdb iz Podzemlja končana do leta 2021, ko bo muzej praznoval 70-letnico. Pričakujejo tudi, da bodo v novo razstavo vključili tudi tiste najdbe iz zadnjih let, ki zdaj samevajo v muzejskem depoju in čakajo, da jih bodo obiskovalci lahko videli.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 20. decembra 2018

M. Bezek Jakše