DL: Preboj Radna vas - Cesto naj bi odprli čez dve leti

2.3.2019 | 12:55

Župan Anton Maver in direktor Rekona Aleš Zaviršek sta prepričana, da bodo v naslednjih letih zaključili preboj Radna vas. (Foto: R. N.)

Do zdaj opravili tri četrtine predvidenega izkopa materiala – Občina Mokronog - Trebelno poleti z izvajalcem podpisala aneks za podaljšanje roka izvedbe do leta 2022 – Razmišljajo tudi o kolesarski stezi – Poskrbeli bodo tudi za varnost

Pod Radno vasjo je že več let veliko gradbišče. Številni se sprašujejo, kdaj bo končno le končan preboj skozi hrib, ki bo skrajšal del zdajšnje strme in ovinkaste lokalne ceste. Pred dnevi se je na naš časopis obrnil bralec, ki je dejal, da kopljejo že deset let in da jim je bilo obljubljeno, da bo projekt zaključen letos, vendar po njegovih besedah nič ne kaže na to.

Med drugim ga je tudi zanimalo, zakaj je bil potreben tako velik izkop, če bo cesta široka le nekaj metrov. S temi vprašanji smo se obrnili na župana občine Mokronog - Trebelno Antona Mavra in na Aleša Zavirška, direktorja podjetja Rekon iz Ivančne Gorice, ki izvaja tako imenovani preboj Radna vas. Z obema smo se sočasno dobili na gradbišču in župan je priznal, da ima projekt že dolgo brado. Začetki segajo še v čas nekdanje krajevne skupnosti Trebelno. Po njegovih besedah so krajani vanj vložili precej truda, vendar občina Trebnje, pod katero so takrat spadali, ni imela posluha, da bi se projekt prednostno obravnaval. »Če bi se, bi bilo že narejeno. Material bi šel takrat lahko za gradnjo dolenjske avtoceste,« pravi Maver in dodaja, da so njegovo uresničitev začeli šele po ustanovitvi občine Mokronog - Trebelno.

»Projekt je bil načrtovan tako, da naj bi naredil sam sebe. Izkopan material, kasneje prodan, naj bi povrnil stroške dela pri gradnji tega preboja,« razloži Maver. Občina je na javnem razpisu izbrala podjetje Gradis, s katerim pa je kasneje razveljavila pogodbo in leta 2010 sklenila novo s podjetjem Rekon, ki je bil že od samega začetka podizvajalec. Pogodbo z njimi so kasneje večkrat podaljšali, ker po besedah obeh sogovornikov ni bilo dovolj velikega odvzema materiala. Namesto predvidenih 400.000 kubičnih metrov je bilo v času recesije odvzema le od 10.000 do 30.000 kubičnih metrov materiala, pravi Maver. Več ga je v zadnjih dveh letih, ko se je gradbeništvo zopet postavilo na noge. Župan še dodaja, da so prvotno iskali deponijo, kamor bi odpeljali nakopano zemljino, a izkazalo se je, da bi to bistveno podražilo projekt. »Dražje bi bilo, ker bi material najprej nekam odvažali, kasneje pa bi ga vozili nazaj za urejanje brežin. Zato smo šli v poglobitev kamnitih površin in tudi v razširitev, kamor vozimo zemljino. Morda se je tudi zaradi tega projekt nekoliko podaljšal, a na koncu bo ceneje.«

ŠE 100 METROV IZKOPA

Kot ocenjuje direktor Rekona, so do sedaj naredili že tri četrtine preboja. Letos poleti so z občino podpisali aneks k pogodbi, s katerim so rok izvedbe del podaljšali do leta 2022. »A pričakujemo, da bo glede na trenutno dogajanje, kajti v okolici imamo številna gradbišča, cesta odprta v letu 2021,« pravi Zaviršek. »Ni bojazni, da ne bi v tem roku zaključili del na tem projektu,« zatrjuje.

V naslednjem letu in pol predvidevajo, da bodo opravili še zadnjih 100 metrov izkopa, nato bodo dokončno uredili brežine in pripravili tampon za kasnejše asfaltiranje ceste. Delajo v skladu s projektom za izvedbo, poudarja Zaviršek. Župan ob tem dodaja, da bi radi ob cesti uredili še kolesarsko stezo, ki sicer ni predvidena po prvotnem načrtu. »Ko bo cesta končana, bo to velika dodana vrednost za to dolino. Z občino Mirna Peč in Direkcijo RS za infrastrukturo se pogovarjamo tudi o tem, da bi na Poljanah pri Mirni Peči naredili krožišče, ki bi omogočalo direktno povezavo na nekdanjo hitro cesto.«

Maver še poudarja, da so se z izvajalcem dogovorili, da lahko občina za svoje potrebe koristi do 4.000 kubičnih metrov izkopanega materiala. Letos bodo za urejanje lokalnih cest in preostale infrastrukture po občini porabili polovico od predvidene količine. Proti koncu projekta bodo na vrhu brežin postavili tudi zaščitno ograjo, da ne bi kdo slučajno zdrsnil v dolino.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 13. decembra

Rok Nose