DL: Prostovoljec Andrej Sever - Pri čebelarjenju ni omejitev

19.2.2019 | 14:40

Sever je repliko slovenskega čebelnjaka postavil pred domačo hišo. (Foto: M. B. J.)

Sever je repliko slovenskega čebelnjaka postavil pred domačo hišo. (Foto: M. B. J.)

Andrej Sever ob kipu sv. Ambroža, zaščitniku čebelarjev (Foto: M. B. J.)

Andrej Sever ob kipu sv. Ambroža, zaščitniku čebelarjev (Foto: M. B. J.)

5. decembra, ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, so v Državnem svetu podelili plakete najzaslužnejšim društvenim delavcem in delavkam – prostovoljcem in prostovoljkam z različnih področij. Med njimi je bil tudi Andrej Sever iz Metlike, za plaketo pa sta ga predlagala predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč in ČZS.

Andrej Sever se je začel s čebelarstvom ukvarjati leta 1980, in to predvsem zaradi odgovorne službe. Bil je elektroenergetski inšpektor, zaradi stresa v službi pa je našel mir ob čebelah, ki jih je bilo na začetku le za en panj, a čebelnjak je počasi rasel. Prav s čebelami se močno prepleta njegovo raznovrstno prostovoljno delo. Bil je tudi krvodajalec in je več kot 65-krat daroval kri, ko je bil predsednik rokometašev – veteranov v Črnomlju, so pomagali OŠ Milke Šobar - Nataše, delal je v Rdečem križu, pri veteranih vojne za Slovenijo, še vedno je pri gasilcih.

Kot sam pravi, je dal pobude za raznovrstne akcije. Tako so med vojno v nekdanjih jugoslovanskih republikah metliški čebelarji zbrali med za begunce v črnomaljskem zbirnem centru. »Na mojo pobudo so začeli v Semiču mednarodno ocenjevanje medu, ko sem prinesel vzorce medu s Hvara. Priskrbel sem tudi kristalne pokale in zanje našel sponzorje. Marsikaterega sponzorja sem dobil tudi za plemenilno postajo za čebele matice na Ponikvah pod Mirno goro,« našteje.

»Po dolgoletnem prostovoljnem in dobrodelnem delu belokranjskih čebelarjev in v sodelovanju z učenci in učitelji OŠ Milke Šobar - Nataše iz Črnomlja je nastala ideja o čebelarjenju z varovanci VDC, ki so končali šolanje v prej omenjeni šoli. Čebelarji, kot član upravnega odbora ČZS sem sodeloval tudi sam, smo idejo o uvedbi čebelarskega krožka predstavili vodstvu VDC, ki jo je z veseljem sprejelo,« pove Andrej, ki je o čebelarjenju v VDC govoril tudi na svetovnem čebelarskem kongresu v Kijevu, na apiterapevtskih kongresih v Maroku in Turčiji ter na dnevih apiterapije v Mariboru in na Lukovici.

Na podlagi Severjeve ideje o projektu, ki so ga poimenovali »Tudi jaz sem lahko čebelar«, so marca lani podpisali listino o vključevanju ljudi na invalidskih vozičkih v čebelarstvo. Sopodpisniki so bili predsedniki Svetovne čebelarske organizacije (Apimondie) Philip McCabbe, ČZS Boštjan Noč, Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic, Čebelarskega društva Semič Bojan Pavlin in pobudnik Andrej Sever. Na podlagi te listine je bila le dan pozneje v Semiču ustanovljena sekcija invalidov čebelarjev na invalidskih vozičkih, Severja pa so imenovali za njenega častnega člana.

Sever je bil zraven tudi pri pobudi o postavitvi čebelnjaka v Murski Soboti, prilagojenega za delo čebelarjev na invalidskih vozičkih. Postavili so ga konec letošnjega aprila, že prvo leto pa so natočili 200 kg medu. »Ti invalidi lahko v njim prilagojenem čebelnjaku delajo brez pomoči drugih. Podaril sem jim voziček, na katerega položijo satovje in orodje. Kmalu bo izšel še priročnik z navodili za delo invalidov čebelarjev na invalidskih vozičkih. Idejo o čebelarjih invalidih sem predstavil na srečanju invalidov v Banjaluki, in odlično so jo sprejeli. Izvedel sem, da v Srbiji čebelari slepi čebelar. Torej pri čebelarjenju ni omejitev, če je le volja,« je zadovoljen Andrej, ki doda, da je bil vrsto let vodja slovenskih čebelarskih praporščakov in je dal pobudo za monografijo o slovenskih čebelarskih praporih. Bil je tudi v komisiji, ki je odločala, kakšna naj bo slovenska čebelarska obleka. Prav tako je bila na njegovo pobudo v semiškem hotelu prvič glasbeno izvedena slovenska čebelarska himna, ki jo je na citre zaigral Tomaž Plahutnik.

Koliko mu pomenijo čebele, pove tudi to, da jih je Andrej Sever vpletel v svoj moto, ki se glasi: »V zemlji, v delu čebel, v šumenju brez, v sanjah, ob šelestenju praproti iščem sebe, da bi našel tebe – smisel življenja.«

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 13. decembra 2018

M. Bezek Jakše

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (14)

19.2.2019—     + (2)     – (2)     Oceni Joze Nemanic 

Čebelarji iz Gorenjske imajo Antona Janšo, belokranjski čebelarji pa Andreja Severja. Brez njega ne bi bilo pri nas ne čebel ne čebelarstva

20.2.2019+1     + (1)     – (0)     Oceni abecedarij 

čestitkam in pozdravom se pridružujejo Avguštin, Milinković in Plut...z željo, da bi bil še dolgo zgled naraščajem belokranjskih čebelarjem in ponesel njih slavo širom po domovini in svetu

20.2.2019+1     + (2)     – (1)     Oceni Viktor 

Nekaj slovenskih pregovorov primernih za tale prispevek: Lastna hvala se pod mizo vala. Lastna hvala cena mala. Lastna hvala medle konje jezdi.

20.2.2019+1     + (1)     – (0)     Oceni Viktor 

Abecedarij, imaš prav saj en od pregovovorov pravi takole: Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona. Pozna pa slovenski jezik še veliko modrih rekov, ki nedvomno držijo, recimo: Hiša razdeljena, razpada kakor razpuščena, ali morda tale: Ogibaj se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.

21.2.2019Oceni abecedarij 

ja g. Viktor, seveda je Andrej Sever v svoji skoraj 50 letni čebelarski karieri ogromno premaknil v dojemanju, kaj čebelarstvo sploh je....zgleda da postaja legenda čebelarstva v Beli krajini, domovini in širše....nekateri se pa ne morejo znebiti občutka, da gre za ustvarjanje legende ali doajena....podobne zgodbe kot so Luka Dončić, Marjan Šarec in Ćiro Blažević....ali za tem stoji ČZS, ali kdo drug, lahko samo ugibamo

22.2.2019Oceni Viktor 

Ja, Belokranjci kar začnite malo iskati primerno mesto, da mu boste postavili spomenik.....

22.2.2019Oceni Viktor 

A imate koga, ki bi bil dovolj dober za govor?

22.2.2019Oceni abecedarij 

pa to se je že dogajalo 5. decembra pred Miklavžem v DZ, govor je že bil, tam je bil metliški župan in kup belokranjskih čebelarjev... nihče ni govoril o spomeniku, omenjala pa se je neka monografija JV Evrope...tam bi znal biti edini iz Slovenije

22.2.2019Oceni Viktor 

To je pa lepo, da ste Belokranjci tako množično podprli svojega kolega. To je možno edino še pri vas!

22.2.2019Oceni Viktor 

Abecedarij Kaj pa potem....najbrž jagenček pa odojček podkrepljeno s potokom rujne kapljice.....

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava