Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem

19.2.2019 | 11:50

Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem
Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem
Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem
Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem
Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem
Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem
Kulinarični zemljevid Dobrote Dolenjske - prvi na Slovenskem

Včeraj smo v Dobrotah Dolenjske predstavili Strategijo gastronomije Dolenjske, iz katere izhajata kulinarična piramida Dolenjske in Kulinarični zemljevid – Okusi Dolenjske, prvi in edini na Slovenskem.

V uvodu novinarske konference je Barbara Jerovšek, vodja razvoja in projektov, predstavila kolektivno blagovno znamko Dobrote Dolenjske (gl. nadaljevanje spodaj).

Osrednji gost prof. dr. Janez Bogataj je spregovoril o prehranski dediščini Dolenjske skozi vse tri aktualne vsebine, katerih avtor je: Strategija gastronomije Dolenjske, Kulinarična piramida Dolenjske in Kulinarični zemljevid Okusi Dolenjske.

Kulinarična piramida prikazuje dolenjsko prehransko dediščino po mikroregijah Dolenjske. Podnožje piramide predstavlja »gastronomsko banko« območja, srednji del jo vsebinsko ureja, vrh piramide pa predstavlja reprezentativni del oziroma najbolj prepoznane jedi in pijače celotne pokrajine. Na vrhu kulinarične piramide Dolenjske so štiri jedi: češpljeva kaša, matevž z zeljem ali repo, pečena svinjska rebrca (tudi kuhana), različni štruklji in tri mednarodno zaščitene pijače: cviček, kostelska rakija in dolenjski sadjevec.

Kulinarični zemljevid predstavlja gastronomsko dediščino Dolenjske po posameznih mikroregijah s tistimi jedmi oz. pijačami, ki so na nekem delu pokrajine najbolj skoncentrirane: npr: matevž, štruklji, žlinkrofi, potancelj, poprtnik, ajdovi želodci, repa s fižolom ribnčanom, kostelski čušpajs, kočevski gozdni med, cviček, pleterska hruška idr. Zemljevid prinaša tudi najkvalitetnejše ponudnike navedenih jedi in pijač iz celotne Dolenjske. Prof. Bogataj je poudaril, da vse gastronomsko razvite dežele posebno pozornost namenjajo izdelavi kulinaričnih zemljevidov. Opozoril je, da je potrebno biti pri prevodu imen naših jedi ali pijač v tuje jezike zelo skrben; priporoča, da nekaterim našim jedem in pijačam ohranimo originalno, slovensko oziroma dolenjsko ime. »Nenazadnje so tujci ponosni, ko znajo izreči ime kakšne od jedi ali pijače - po slovensko, za nas pa to pomeni dodatno prepoznavnost«, je povedal prof. Bogataj.

V degustaciji izbranih dolenjskih dobrot so navzoči lahko okusili nekatere dobrote iz Kulinaričnega zemljevida Dolenjske: češpljevo kašo, štruklje s pregreto smetano in peteršiljem, fižolovo torto po receptu Andreje Škrabec – avtorice knjige Fižol in hišno fižolovo torto, eno izmed dolenjskih pogač - pogačo potepačo ter dolenjsko malico z lokalnimi suhomesnatimi dobrotami in siri različnih dolenjskih proizvajalcev.

Kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske

Dobrote Dolenjske so kolektivna blagovna znamka (KBZ), ki danes združuje več kot 400 visokokakovostnih kulinaričnih in rokodelskih izdelkov več kot 70 različnih ponudnikov z območja celotne Dolenjske.

Meje Dolenjske, nekdanje Dolnje Kranjske, so meje območja, ki ga pokriva naša kolektivna blagovna znamka: na Z poteka meja vzhodno od Babnega polja, zahodno od Loškega Potoka, po vzhodnem robu Bloške planote, po reki Iški, do južnega dela Ljubljane, na S in SV po reki Savi vse do meje s Hrvaško in nato po slovensko-hrvaški meji vse nazaj do bližine Babnega polja.

Že od samih začetkov vzpostavitve naše kolektivne blagovne znamke leta 2014 tesno sodelujemo z zunanjimi neodvisnimi strokovnjaki, ki so sodelovali tako pri vzpostavitvi pravilnikov in meril za pridobitev certifikata in pravice do uporabe KBZ kot tudi pri vseh ocenjevanjih, ki smo jih preko javno objavljenega razpisa do danes izvedli trikrat - prvič leta 2014, nato leta 2016, z zadnjim lanskim razpisom pa smo izvedli kar 7 ocenjevanj v različnih kategorijah.

Redni člani naše strokovne komisije, ki podeljuje certifikat, so priznani etnolog, prof. dr. Janez Bogataj, Franc Jezeršek z Dvora Jezeršek in doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.

Certifikat Dobrote Dolenjske predstavlja kakovost, pristnost, lokalnost in trajnost. Naši certificirani izdelki so na voljo v dveh lastnih trgovinah - v Trebnjem in v Ljubljani, na brniškem letališču, v nekaterih trgovskih centrih po Sloveniji, v manjših butičnih trgovinah, na spletu in v tujini.

Bistvena vrednota naše KBZ je, da povezujemo vrhunske dolenjske proizvajalce in trgu ponujamo prvovrstne izdelke dolenjskega izvora: namreč vsaj 70 % surovin nekega izdelka mora biti dolenjskega porekla. Ta visok odstotek nas uvršča med najbolj “zahtevne” slovenske kolektivne blagovne znamke. S tako visokim odstotkom lokalnih surovin potrošniku zares zagotavljamo maksimalno identiteto, pristnost in sledljivost izdelkov.

Kot temelj za naše nadaljnje delo in razvoj kulinaričnega turizma Dolenjske je ključno, da je dolenjska gastronomska regija končno dobila Strategijo gastronomije Dolenjske, kulinarično piramido z značilnimi dolenjskimi jedmi vseh dolenjskih mikroregij in kulinarični zemljevid.

KULINARIČNI ZEMLJEVID - OKUSI DOLENJSKE je izšel v mesecu novembru preteklega leta. Glede na našo vizijo delovanja predstavlja osnovo za nadgradnjo in promocijo gastronomije Dolenjske.

Da bi na Dolenjsko privabili čim več obiskovalcev in turistov, smo za njih pripravili izvirne kulinarične doživljajske programe DOBROTE DOLENJSKE - LOKALNO IN ZDRAVO, ki vključujejo tudi ostalo dediščino območja.

Pripravila
Maja Kos

Zvočni zapisi

Janez Bogataj o kulinarični piramidi

Janez Bogataj o kulinaričnem zemljevidu

Barbara Jerovšek o kolektivni blagovni znamki Dobrote Dolenjske

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava