DL: Odstrel medvedov - Možen največji do zdaj, vendar …

16.2.2019 | 18:30

Miran Bartol (Foto: M. L. S.)

Po sklepu vlade bodo lovci do 30. septembra 2019 lahko ustrelili kar 175 medvedov – Miran Bartol iz OE ZGS Kočevje: »Težko bomo dosegli načrtovani odstrel!«

23. novembra je bil v uradnem listu objavljen Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019. Ta prinaša največji dovoljen odstrel medvedov do zdaj, vendar pa, kot pravi vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS OE Kočevje Miran Bartol, načrtovanega odstrela zelo verjetno ne bodo dosegli, če ga bodo, pa bo to spet na škodo moškega dela medvedje populacije.

Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda iz narave predvideva do 30. septembra prihodnje leto odvzem 200 medvedov, od katerih jih je za odstrel predvidenih 175, odvzem 25 medvedov pa je predviden zaradi izgub, kot so povoz in druge oblike smrtnosti. Osnova za določitev obsega odvzema je bila ocena prirastka za leto 2019, ki je na osnovi modeliranja 200 osebkov. »Od prve genske analize, ki je bila opravljena leta 2007, do druge leta 2015 se je populacija dvignila za eno tretjino,« pravi Bartol. Leta 2007 je bilo namreč po ocenah, opravljenih na podlagi genske analize v Sloveniji, med 394 in 475 medvedov, konec leta 2015 pa med 533 in 598. Da je bila rast populacije v tem času 33-odstotna, pomeni, da je bil letni odvzem v teh letih nekoliko pod ravnijo rodnosti ali, kot pravi Bartol, da je bilo število odstrela prenizko. Opozarja pa ob tem tudi na prepozno izdane odločbe in napačno strukturo odstrela, ki sicer določa 75 odst. od celotnega odstrela medvedov I. težnostne kategorije do 100 kg bruto telesne mase, 15 odst. težnostne kategorije od 100 do 150 kg in 10 odst. III. težnostne kategorije nad 150 kg bruto telesne mase, pri čemer je pri posameznem odstrelu dopustno odstopanje za največ 20 odst. telesne mase medveda.

MED 700 IN 900 MEDVEDI

Danes, kot pravi Bartol, ocenjujejo, da je v Sloveniji med 700 in 900 medvedov. Največ jih je na Kočevskem in Notranjskem, kjer je tudi največ srečanj med medvedi in ljudmi. Medvedi največ škode naredijo na drobnici, takoj na drugem mestu pa so čebelnjaki. Bartol, ki ocenjuje škodo po zavarovanih vrstah, pravi, da se število škod razlikuje od leta do leta. »Odvisno je od tega, koliko je v naravi hrane,« pravi in dodaja, da je letos, ko je vse v naravi bogato obrodilo, škod zaradi medveda bistveno manj.

V ŠKODO MOŠKE POPULACIJE

»200 je številka, ki naj bi vzdrževala številčno stanje medvedov na doseženem nivoju oz. tudi nekoliko znižala številčnost, ne bi pa dovolila, da se populacija še nadalje povečuje,« pravi o za letos predvidenem odvzemu medvedov. Boji pa se, da se povišanih številk odstrela ne bo dalo uresničiti.

»Leta 2018 smo po odstrelu medvedov na številki 45, v glavnem še vse po lanski odločbi,« pojasnjuje in dodaja, da bi po novi odločbi lahko do zdaj ustrelili že 50 ali 60 medvedov, a so do konca novembra ustrelili le 2. Razlog za to je, kot pravi, ker je vlada letos znova zamujala z izdajo odloka. Odločbe namreč veljajo od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 ali, kot piše v samem odloku: »Načrtovalsko obdobje odvzema medvedov iz narave traja od uveljavitve tega odloka do 30. septembra 2019, pri čemer se upoštevajo tudi podatki o odvzemu medvedov iz narave od 1. oktobra 2018.« Sam odstrel pa se izvaja v obdobju od uveljavitve odloka do 30. aprila 2019.

Ker so po novi odločbi do konca novembra ustrelili le dva medveda, bo, kot pravi Bartol, skoraj cela kvota spet prišla v naslednje leto, torej v leto 2019. Medvedi bodo namreč šli kmalu spat. Spomladi pa, kot pravi, tudi če bo do začetka maja odstrel realiziran v predvideni višini, bo šel spet na škodo moške populacije.

Posledica prepozno izdanih odločb je, kot pojasnjuje, da se ne poseže dovolj v ženski del populacije. »Če ne loviš jeseni, so spomladi medvedke še v brlogih, če imajo še majhne mladičke, tistih, ki imajo že malo večje, pa se običajno ne strelja,« pravi in dodaja, da se medvedk ne strelja že zato, ker imajo s seboj mladiče, pa tudi zato, ker če se ustreli medvedko, ki ima denimo leto dni stare mladiče, ti postanejo problematični, saj začnejo iskati lahko dostopno hrano, kar pa pomeni njihovo približevanje naseljem in konflikte z ljudmi.

ODSTREL VOLKOV NI DOVOLJEN

Medtem ko je letos dovoljen najvišji odstrel medvedov do zdaj in ne glede na to, koliko jih bodo dejansko ustrelili, lovci letos iz narave ne bodo smeli vzeti volkov. Do konca julija je bil v javni obravnavi osnutek odloka o odvzemu medveda in volka, ki je za obdobje od 1. oktobra letos do konca septembra prihodnje leto poleg odvzema 200 medvedov predvidel tudi odvzem 11 volkov, a je ministrstvo za okolje in prostor, ki nadzira populacijo zveri, po javni obravnavi zaradi sodb upravnega sodišča, ki sta bili izdani prva marca in druga septembra, volka umaknilo iz predloga odloka, ki ga je nato vlada 22. novembra tudi potrdila. Po poročanju drugih medijev naj bi na ministrstvu za okolje in prostor svojo odločitev o umiku volka iz odloka pojasnili, češ da upravno sodišče v obeh primerih ugotavlja, da razlog družbene sprejemljivosti za odstrel volkov ni dovolj utemeljen.

Zaradi pritožb naravovarstvenikov se torej volka ne bo smelo loviti, čeprav populacija volkov v Sloveniji kljub rednemu izvajanju odstrela približno deset volkov letno raste. »Ko smo vstopili v EU, je bilo volkov zelo malo, v Sloveniji še legla ne. K nam so hodili iz Hrvaške. V dobrih 20 letih pa so poselili ves predel, kjer živi medved,« pravi Bartol in dodaja, da se volka v tem obdobju bolj ali manj ni lovilo oz. se ga je zelo malo lovilo. Kot pojasnjuje, je njihovo stališče, da je treba z vsemi živalmi upravljati, kar pa pomeni tudi poseg v populacijo z odstrelom.

V sezoni 2016/17 je bilo v Sloveniji zaznanih 14 tropov volkov. Rezultati monitoringa volka za leto 2017 kažejo zmeren porast številčnosti, preliminarni rezultati za leto 2018 pa nakazujejo večjo rast, kar podkrepljuje ugotavljanja strokovnjakov, da ima velikost populacije volkov v Sloveniji ob dozdajšnjem odvzemu dolgoročno trend zmerne rasti.

Ker je možnost odstrela predvidena v strategiji za upravljanje volka, bodo zato na ministrstvu nadaljevali monitoring volka, ki kaže, da je populacija v Sloveniji v rahlem porastu in da po strokovni plati odstrel na način, kot so ga izvajali do zdaj, tega trenda ne ogroža. Hkrati bodo dodatno preverili vpliv na družbeno sprejemljivost z dodatnimi raziskavami javnega mnenja in stališči prizadetih interesnih skupin.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 6. decembra 2018

M. Leskovšek Svete