DL: Nepravilnosti v ZD - Zdravniki so »delali« po 16 ur dnevno

13.2.2019 | 14:10

Revizijsko poročilo je zaposlenim predstavila predsednica sveta ZD Kočevje Ana Kostel, direktorica Polona Vidič Hudobivnik pa ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, med katerimi pa so tudi nekatere, ki jih je revizija ugotovila tudi za čas njenega direktorjevanja. (Foto: M. L. S.)

Od avgusta 2016, ko je Zdravstveni dom Kočevje (ZD) dobil novo vodstvo, govorice o tem, da je v kočevskem zdravstvenem domu nekaj hudo narobe, ne pojenjajo. Svet zavoda je zato aprila letos naročil revizijsko poročilo o pravilnosti delovanja sistema notranjih kontrol pri izplačevanju plač zaposlenih v Zdravstvenem domu Kočevje od 1. avgusta 2008 do 31. decembra 2017, z ugotovitvami revizije pa so na nedavnem zboru delavcev, ki ga je sklicalo vodstvo zdravstvenega doma na zahtevo sveta zavoda, seznanili tudi vse zaposlene.

Zbor zaposlenih v ZD Kočevje, ki ima skupno 86 zdravstvenih in drugih delavcev, so sklicali z namenom, kot je povedala predsednica sveta zavoda Ana Kosten, da se končajo govorice, saj slednje, na primer da ljudje ne pridejo do zdravnikov, da ne dobijo receptov in nasploh o slabih medsebojnih odnosih v ZD Kočevje, katerih posledice da občutijo tudi pacienti, prihajajo prav iz zdravstvenega doma. Govorice so se sicer začele že pred dvema letoma ob zapletu pri izbiri novega direktorja, v katerem je dotedanja direktorica dr. Andreja Rako odstopila od že vložene kandidature. Po imenovanju nove direktorice dr. Polone Vidič Hudobivnik pa so se samo še stopnjevale. K temu sta izdatno doprinesla predvsem odhoda dveh zdravnikov, za katera pa, kot je povedala Kostenova v predstavitvi v revizijskem poročilu ugotovljenih nepravilnosti, gre razloge iskati tudi v revizijskem poročilu.

Revidirano obdobje je v večini zajemalo čas, ko je bila direktorica ZD Kočevje dr. Andreja Rako, revizija pa je pokazala na številne napake in nepravilnosti, kar pomeni, kot je povedala Vidič-Hudobivnikova, da zadeve niso bile v skladu z zakonodajo, med temi pa je bilo, kot je povedala Kostenova, tudi nekaj hujših kršitev. Najtežja je bila, kot je povedala Kostenova, da je bilo na nekaterih delovnih mestih opravljeno izredno veliko število nadur, ob tem pa je bila pomanjkljiva in nepopolna evidenca prisotnosti na podlagi registrirne ure in obsežna ročna evidenca popravljenih ur. Tako je imel eden izmed zdravnikov leta 2012 532 nadur, 841 ur dežurstev in 877 ur pripravljenosti, kar pomeni skupno 2.250 ur brez rednih delovnih ur, v letu 2015 pa 1.821 ur in sicer: 333 nadur, 694 dežurstev in 794 ur pripravljenosti. Leta 2016, ko je nastopilo novo vodstvo, ki je opazilo nepravilnosti in zato tudi sprejelo ukrepe za zmanjšanje števila nadur, dežurstev in pripravljenosti, se je, kot je povedala Kostenova, skupno število ur zunaj opravljenih rednih delovnih ur pri istem zdravniku zmanjšalo na 1.089 ur.

»Nekateri so delali vsak dan v letu poleg 8 ur rednega dela še 8 ur nadurnega ali dela v pripravljenosti, in sicer leto dni ali celo več let zapored. To pa je predstavljalo veliko tveganje za zdravje zaposlenih,« je povedala Vidič-Hudobivnikova, Kostenova pa, da bi zaradi izredno visokih obremenitev z nadurami in s tem preobremenitev zdravnikov in zdravstvenih delavcev na daljši rok lahko oz. je trpela kvaliteta oskrbe pacientov.

Da je bilo v posameznih primerih opravljeno večje število nadur mesečno, kot to določa 41. b člen zakona o zdravniški službi, je bila posledica pomanjkanja kadrov, vendar pa, kot je povedala Vidič-Hudobivnikova, čeprav so plačevali nadure in so bili delavci preobremenjeni, v celotnem revidiranem obdobje za nekatera delovna mesta oz. za zapolnitev prostih delovnih mest zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev nikoli ni bilo razpisa.

Druga zelo huda sistemska napaka, od ugotovljenih sedmih, je bila, kot je povedala direktorica, da število evidentiranih nadur ni bilo enako številu ur, ki so bile izplačane, pri čemer obstaja sum, da je šlo za plačilo za istovrstno delo. Nadure tudi praviloma niso bile odobrene pred začetkom dela, poročila o dejansko opravljenih nadurah pa so bila pomanjkljiva in netransparentna. Nekaterim zaposlenim je bil odobren in izplačan dodatek za uspešnost iz naslova povečanega obsega dela poleg nadur, same nadure pa so bile tudi nepravilno in nezakonito dodeljene zdravnici z odločbo ZPIS o III. kategoriji invalidnosti, za katero velja omejitev izmenskega in nadurnega dela ter dežurstev.

Revizija je ugotovila tudi nepravilnosti pri obračunu povračila stroškov za prevoz na delo, nepravilno obračunan dodatek za delovno dobo za vse zaposlene in številne druge napake, kot denimo tudi nepravilen popravljalni ukrep na ugotovitve računskega sodišča glede preveč izplačane plače v višini 24.171 evrov. Leta 2010 je namreč računsko sodišče opravilo pregled preverbe plač in odredilo, da se nepravilnosti, zaradi katerih so nekateri dobili preveč, nekateri pa premalo izplačano plačo, odpravijo, kar so takrat tudi naredili, razen v omenjenem primeru, ko celoten znesek še do danes ni v celoti vrnjen.

Kot je povedala Vidič-Hudobivnikova, ki je predstavila ukrepe za odpravo napak, bodo nepravilnosti, ki jih je ugotovila revizija, odpravili, najpomembnejša pa bo odprava kadrovske podhranjenosti, zaradi katere, kot je na to opozorila tudi Rakotova, ima še vedno najmanj 80 nadur na mesec. V naslednjega pol leta nameravajo, kot je povedala direktorica, zaposliti 6 dodatnih zdravnikov. Vidič-Hudobivnikova je ob tem tudi povedala, katere nepravilnosti bo odpravilo vodstvo ZD Kočevje samo, za preostale nepravilnosti in ukrepe pa predlagala, naj jih obravnava svet zavoda, ki naj se tudi opredeli do morebitnih nadaljnjih ukrepov.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 6. decembra 2018

M. Leskovšek - Svete