DL: Drevesa padajo - Zakaj je padla rdeča bukev

11.2.2019 | 14:45

Zdaj na nekdaj mogočno drevo pred internim oddelkom spominja le še s klopmi ograjen panj. (Foto: I. Vidmar)

Posek več kot sto let stare rdeče bukve pred interno bolnišnico razburil Novomeščane – Drevo je moralo pasti, saj se je sušilo – Koreninski sistem poškodovali ob rekonstrukciji regionalne ceste

Precej razburjenja je med Novomeščani prejšnji teden povzročila žaga, ki je končala življenje rdeče bukve pred internim oddelkom novomeške bolnišnice. Bil je čas, pravijo tudi strokovnjaki, ki si sicer zelo prizadevajo ohraniti podobna drevesa, ki mestu dajejo lepšo podobo in značaj, ljudem pa poleti prijetno senco.

Pojasnilo, zakaj je morala pasti rdeča bukev, ki je stavbo krasila že vse od konca 19. ali začetka 20. stoletja oziroma od časa, ko so dogradili tedanjo bolnico usmiljenih bratov, so nam iz novomeške bolnišnice poslali že minuli teden. »Za ta poseg smo se odločili iz dveh razlogov. Drevo se je namreč pred leti po rekonstrukciji Kandijske ceste začelo sušiti. Čeprav smo iskali rešitev, da bi drevo ohranili, so strokovnjaki ugotovili, da sta koreninski sistem in deblo drevesa preveč poškodovana, da bi drevo lahko ohranili. Zaradi sušenja so se lomile suhe veje, ki so padale na tla in ogrožale varnost, na kar so nas večkrat opozorili tudi občani. V Splošni bolnišnici Novo mesto si prizadevamo, da ne zmanjšujemo števila dreves v okolici, zato bomo v sklopu urejanja okolice bolnišnice na mestu, kjer je rasla rdeča bukev, zasadili novo drevo, ki bo nadomestilo odstranjeno,« so zapisali.

Na Zavodu za varstvo narave so povedali, da se zaradi poseka omenjenega drevesa ni nihče obrnil nanje, a da drevo tudi ni na njihovem spisku varovane naravne dediščine. Več o tem pa vedo na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Rdečelistna bukev pred staro moško bolnico oziroma današnjim internim oddelek splošne bolnišnice je predstavljala eno slikovitejših dreves v mestu – tako po podobi (velikosti in barvi) kot tudi po svoji lokaciji. Rdečelistne bukve so se pri nas začele pojavljati v drugi polovici 19. stoletja in so bile priljubljeno okrasno drevo tudi v 20. stoletju. Glede na dimenzije drevesa bi lahko rekli, da so jo posadili kmalu po dograditvi bolnice usmiljenih bratov leta 1898, natančnega podatka pa nimamo. Drevo samo po sebi ni bilo zavarovano, je pa bilo varovano kot pomemben sestavni del območja gradu Neuhof in stare moške bolnice. Bukev je razvila mogočno krošnjo, ki je zaznamovala prostor pred vhodom v stavbo in mu dajala prijetno senco,« je zgodovino in pomen drevesa na kratko orisal Mitja Simič, vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pri nedavni rekonstrukciji Kandijske ceste so med drugim opozarjali tudi na ohranitev primernih življenjskih pogojev za to drevo, kar pa je bilo med gradnjo težko zagotoviti in še teže nadzirati. V neposredni bližini bukve so namreč speljali nove infrastrukturne vode in postavili razsvetljavo, cesta se je drevesu močno približala, pa tudi nivo cestišča se je bistveno zvišal, kar je poslabšalo njene rastiščne pogoje.

Prvi znaki, da je z bukvijo nekaj hudo narobe, so se pokazali že pred dvema letoma, ko se je pojavilo nekaj suhih vej. V zadnjih dveh letih se je njeno stanje pospešeno slabšalo. Pojavila se je lesna goba in suha je bila že približno polovica krošnje. To je kazalo, da je drevo na poti dokončnega propada in da že postaja nevarno.

»Sam posek se je zgodil brez naše vednosti in soglasja. Vendar pa je, kadar gre za varnost ljudi in premoženja, takšno soglasje težko odkloniti. Upali smo, da bo načrtovana prenova zelenih površin bolnišničnega kompleksa dorečena že pred odstranitvijo drevesa, da bi že vnaprej vedeli, kako bomo to izgubo nadomestili. Zdaj lahko le upamo, da se bo ta prenova zgodila čim prej,« je dodal Mitja Simič.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 6. decembra 2018

I. Vidmar