Gnojenje: Kmet si lahko naredi škodo, če ne prekrši zakona

8.2.2019 | 17:30

Kmetje opozarjajo, da je včasih bolje zanje in za naravo, da uredbo kršijo. (foto: dreamstime)

Čas in obseg gnojenja na kmetijskih zemljiščih sta zakonsko določena. Uredba tako prepoveduje gnojenje s tekočimi gnojili med 15. novembrom in 1. marcem. Ta datumska prepoved se je pred štirimi leti podaljšala – s 15. februarja na 1. marec.

Kmete to jezi, saj je vegetacija odvisna od vsakega leta posebej in včasih zaradi datumske omejitve zamudijo najugodnejši čas za gnojenje. Omejitve glede gnojenja določa Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Gre za obveznosti, ki jih morajo dosledno spoštovati in izvajati na vseh kmetijah, na katerih izvajajo gnojenje, oziroma tam, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.

Po pravilih, ki veljajo v Sloveniji, letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč na eno kmetijo. Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili pa je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Ravno ta točka pa je za kmete najbolj sporna. Ta datumski okvir sicer predvideva nekaj omejitev, vendar ne dovolj, so prepričani kmetje. Zaradi podnebnih sprememb je vegetacijsko obdobje vsako leto drugačno, zato so ti datumski okviri včasih nesmiselni. »Včasih je bolje tako za naravo kot za nas kmete, da to uredbo prekršimo. A kaj, ko potem sledi kazen,« opozarjajo kmetje.

Ministrstvo datumov ne bo spreminjalo

Po besedah ministrstva so spremembe časovnih prepovedi gnojenja sprejeli v letu 2015. Do popravka 8. člena uredbe in podaljšanja splošne časovne prepovedi uporabe tekočih organskih gnojil do 1. marca pa je prišlo zaradi pisnih in ustnih opozoril iz evropske komisije. Ta je opozorila in izrecno izpostavila, da je treba gnojila uporabljati v skladu z zahtevami oziroma potrebami rastlin ter da je treba gnojiti samo takrat, ko lahko rastline gnojila dejansko tudi porabijo. Z ministrstva še sporočajo, da sprememb na določen datum ne načrtujejo.

Največ ugotovljenih nepravilnosti na manjših kmetijah

Nadzor nad določbami uredbe izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Največ ugotovljenih nepravilnosti je pri manjših kmetijah, ki imajo neurejene skladiščne kapacitete za živinska gnojila. Sledijo kršitve zaradi gnojenja v času prepovedi. »Ravno v zvezi s časovnimi omejitvami je bilo lani zabeleženih več kršitev kot običajno,« razlaga inšpektorica Andreja But. »Lani je bila dolga zima. Tla so bila napojena in kmetje so imeli polne gnojne jame. Nekaj kršitev je in so tudi sankcionirane, ampak teh težav ne moreš reševati z upravnim ukrepom. Če je nekdo pognojil, je pognojil in ne moreš mu naložiti, naj to odstrani,« je še povedala Butova, ki sicer meni, da bi bilo več izjem smiselnih, ampak če bi jih bilo veliko, bi jih nekateri izkoriščali. Za zdaj je nekaj izjem pri setvi jarih žit, sejanega travinja in gnojenju na območju obalnih, kraških in goriških občin.

Visoke kazni za kršitelje

V letu 2018 je inšpektorat opravil 92 pregledov glede prepovedi gnojenja v prepovedanem obdobju in zaradi kršitev izdal osem odločb o prekršku. Kazen za neupoštevanje datumskega okvira znaša od 2000 do 5000 evrov za pravno osebo, od 1000 do 2000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika in od 800 do 1200 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika. Največ kazni, ki pa niso bile vezane izključno na datume, je inšpektorat izdal ravno v letu, ko je bila uredba spremenjena. Leta 2015 so tako izvedli 1179 pregledov, ugotovili 817 nepravilnosti in izdali 169 ureditvenih odločb ter skupno izrekli 11.000 evrov kazni. Leto pozneje pa so že izdali polovico manj kazni, in sicer skupno za 5600 evrov.

Inšpektorat tako opaža zmanjšanje števila kršitev, razloge za to pa vidijo v pravočasnem obveščanju in ozaveščanju kmetovalcev glede zahtev pri gnojenju ter občutljivosti občanov za okoljske vsebine in stalne prisotnosti inšpektorata na terenu, ki na vsako prijavo kršitve tudi ukrepa.

Svet24/Štajerski tednik