DL: Park narodnih herojev - Po 45 letih so mu dodali še zadnji kip

18.1.2019 | 10:50

Park narodnih herojev

S kipom Jožeta Ožbolta (drugi z leve) je park dobil še zadnji kip.

Park narodnih herojev v Kočevju je dobil še zadnjega kočevskega narodnega heroja. Sedmim kipom, kolikor jih je bilo v parku zadnjih deset let, se je pridružil še osmi in s tem, kot je ob odkritju kipa povedal župan občine Kočevje Vladimir Prebilič, še zadnji, ki je manjkal v pred 45 leti odprtem parku.

Park na Ljubljanski cesti v Kočevju, s katere je na vstopu v tlakovan park ob stavbi Gimnazije in srednje šole Kočevje napis Narodnim herojem Kočevske, so slovesno odprli že leta 1973. V njem so tedaj postavili spomenike petim med drugo svetovno vojno padlim narodnim herojem: Ivanu Omerzi - Johanu (1921–1943), Antonu Marinclju - Janku (1917–1943), Jožetu Šešku (1908–1942), Dušanu Remihu - Dušku (1922–1944) in Evgenu Matejki - Pemcu (1909–1945). Za likovno zasnovo in umestitev parka v prostor je poskrbel slikar Zoran Didek, gradbene načrte je izdelalo podjetje Slovenija projekt Ljubljana, že tedaj pa so v parku predvideli tudi prostor za postavitev kipov tedaj še živečih narodnih herojev: Jožeta Boldana - Silnega, Andreja Cetinskega - Leva in Jožeta Ožbolta - Stanka. Prvi med njimi je preminil leta 1915 rojeni Boldan, in sicer leta 1994, leta 1998 nato Cetinski, ki se je rodil leta 1921, kot zadnji pa je letos svoj bronasti doprsni kip na 49 cm visokem marmornem podstavku z imenom narodnega heroja in letnicama rojstva in smrti, ki stoji na 110-centimetrskem kamnitem podstavku, dobil Ožbolt, ki je umrl marca letos v 96. letu starosti.

Slavnostni govornik ob odkritju spominskega obeležja zadnjemu preminulemu kočevskemu narodnemu heroju je bil župan občine Kočevje Vladimir Prebilič, ki je povedal, da je Jože Ožbolt - Stanko v svoji vojaški karieri dosegel praktično vse, kar je bilo mogoče doseči, ter da je bil človek, ki se je zelo zavzemal za slovenski narod in slovenski jezik in kasneje tudi za slovensko državo. Park, posvečen narodnim herojem Kočevske, ki je z Ožboltovim kipom dobil dokončno podobo, pa je predstavila umetnostna zgodovinarka Nadja Kovačič iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, kjer so zapisali, da tovrstni spomeniki nosijo veliko mero umetniške vrednosti. Portretne kipe narodnih herojev, z izjemo doprsnega kipa Andreja Cetinskega - Leva, ki je, kot je povedala Kovačičeva, delo nam neznanega kiparja, je namreč izdelal kočevski kipar Stane Jarm. Zato je, kot je poudarila, odkritje kipa zadnjega narodnega heroja s Kočevskega, tudi spomin na kiparja Staneta Jarma, saj po njegovi smrti – umrl je oktobra 2011, ko je v občini Kočevje potekalo prav Jarmu posvečeno prvo kulturno leto – odkrivajo njegovo kiparsko delo.

Kovačičeva je ob tem povedala, da je Jarmov opus ogromen, ravno v portretni plastiki pa je prišla do izraza njegova veščina, ki se kaže v ohranjanju potrebne mere realizma in fizične podobe portretiranca, z ekspresivnim likovnim izrazom pa se je poglabljal v značaj, ki ga začutimo v psihološko dognanih upodobitvah. Vse to pa je lepo videti prav v parku narodnih herojev v Kočevju, s katerim pa Jarma povezuje tudi anekdota o tem, kako je nehal kaditi. Za naročilo prvih petih portretov je namreč izvedel, kot je povedala Kovačičeva, samo 20 dni pred dokončno izdelavo. Zato je, ko je obdeloval portrete v glini in mavcu, delal cele dneve in cele noči, pri tem pa toliko pokadil, da je, ko je kipe naredil, opustil kajenje, ker je bil, kot naj bi sam večkrat povedal, prekajen za vse življenje. Jarm je prvih pet kipov narodnih herojev naredil leta 1973 in se takrat tudi za vedno odrekel cigaretam, zadnji kip posvečen narodnim herojem Kočevske, ki sta ga ob letošnjem prazniku občine Kočevje odkrila župan Prebilič in Ožboltova hči Tinca Ožbolt, pa leta 2003.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 8. novembra 2018

Besedilo in fotografiji: M. Leskovšek - Svete