Hrana ni za tjavendan - zmanjšajmo količine zavržene hrane; recepti iz ostankov jedi

17.1.2019 | 09:10

Projekt HNZT vsako leto nagradi najboljše šole

Utrinki iz lanskega zaključnega dogodka projekta Hrana ni za tjavendan

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol. Med prijavljenimi je tudi 13 izobraževalnih ustanov iz Jugovzhodne regije, in sicer 7 osnovnih šol (OŠ Bršljin, OŠ Drska, OŠ Grm Novo mesto, OŠ Trebnje in POŠ Šentlovrenc, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki in OŠ Mirana Jarca Črnomelj), 4 srednje šole (Gimnazija in srednja šola Kočevje, Ekonomska šola Novo mesto, GRM Novo mesto – SŠ za gostinstvo in turizem, Srednja šola Črnomelj) in 2 vrtca (OŠ Vavta vas – Vrtec Krkine lučke, Otroški vrtec Metlika).

Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, nadaljuje s svojim poslanstvom osveščanja in izobraževanja o problematiki zavržene hrane. Vsako leto sodelujoče izobraževalne ustanove pripravijo raznolike ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o bolj odgovornem ravnanju s hrano. Lani je v projektu sodelovalo več kot 5.000 otrok, v povprečju pa so kar za 30 odstotkov zmanjšali količine zavržene hrane. Letos veliko šol z aktivnostmi nadaljuje, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo projekt izvajale prvič. »V projektu vsako leto sodeluje več tisoč otrok, ki skozi aktivnosti spoznavajo, zakaj je pomembno, da vseskozi zmanjšujemo količine zavržene hrane in kako lahko odgovorneje ravnamo z njo. Izredno nas veseli, da izobraževalne ustanove v okviru meritev dosegajo odlične rezultate ter da število sodelujočih otrok iz leta v leto narašča,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.

Letos v središču domača gospodinjstva

Projekt Hrana ni za tjavendan nagovarja starostne skupine otrok od vrtca do srednje šole. Za sodelujoče ustanove so pripravljene različne aktivnosti, od posebej ustvarjenih likov v obliki gospe Kuhle ter gospoda Polentnika za najmlajše, do možnosti snemanja kratkih filmčkov ali video dnevnikov na temo zavržene hrane za starejše otroke. Vse sodelujoče šole so prejele''Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane'', ki ga bodo otroci izpolnjevali doma skupaj s svojimi starši. Dnevnik bo krožil med družinami, v njem pa bodo poleg meritev ugotavljali, zakaj prihaja do tolikšnih količin zavržene hrane, kaj narediti s preostankom jedi, zapisali pa bodo tudi družinsko zavezo za zmanjševanje zavržene hrane.

V Lidlu Slovenija odgovorni do hrane in okolja

Lidl Slovenija je skupaj s programom Ekošola snovalec projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izjava v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet. V podjetju so zadovoljni, da je interes za projekt vsako leto večji in da problematika zavržene hrane postaja vedno bolj pomembna tema, tako v izobraževalnih ustanovah, kot v domačih gospodinjstvih in širši družbi. Lidl Slovenija projekt podpira v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer združujejo družbeno odgovorne in okoljske projekte. Tudi področje zavržene hrane je v Lidlu Slovenija pomembna tematika, ki jih namenjajo veliko pozornosti. »Z različnimi ukrepi se trudimo, da zavržemo čim manjšo količino hrane, kar dosegamo s skrbnim in premišljenim načrtovanjem logističnih poti ter sodelovanjem na različnih dobrodelnih aktivnostih. V kar nekaj slovenskih krajih v sodelovanju z Lions klubom Celje izvajamo projekt Viški hrane, s čimer skrbimo, da čim manj neoporečne hrane konča v uničenju. S projekti, kot je Hrana ni za tjavendan, med otroci in mladostniki, pa tudi širšo družbo, širimo pomembno sporočilo, da hrana ne sme biti odpadek in da moramo z njo ravnati odgovorno,« je ob pričetku projekta dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija.

Nova številka knjižice Reciklirana kuharija

V okviru projekta bo tudi letos potekal natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci, učenci in dijaki raziskovali inovativne načine ponovne uporabe živil in oblikovali nove recepte iz ostanka živil ali obrokov. Snovalci projekta bodo zmagovalne recepte poustvarili, jedi fotografirali in jih izdali v priročni kuharski knjižici. Knjižice iz zadnjih treh leti projekta so na voljo na spletni strani Ustvarimo boljši svet (tukaj).

T. C.